Franja

Zadetki iskanja

  • giraffa f

    1. zool. žirafa (Giraffa camelopardalis)

    2.
    collo da giraffa pren. dolg vrat

    3. film, rtv mikrofonska palica, žirafa

    4. pren. dolgin, prekla
  • gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

    I.

    1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

    2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

    II. metaf.

    1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

    2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

    3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

    4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).
  • góbec (-bca) m

    1. (pri živali) muso, bocca

    2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
    počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

    3. pog. maldicente, malalingua

    4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
    pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
    pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
    dobiti jih po gobcu buscarle
    imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
    sam gobec ga je è buono solo a parlare
  • gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

    I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

    II. trans.

    1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

    2. metaf.
    a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
    b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

    1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

    2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

    1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

    2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.
  • gru f invar.

    1. zool. žerjav (Grus grus):
    avere un collo da gru imeti tenek dolg vrat

    2. strojn. žerjav
  • grue [grü] féminin, zoologie žerjav; technique dvigalo, žerjav; populaire vlačuga, cipa, pocestnica

    grue montée sur rails na tračnicah postavljen žerjav
    grue tournante, pivotante vrtljiv žerjav
    grue à grappin, grue à benne preneuse kopalni bager
    grue de chantier, de port žerjav na gradbišču, v pristanišču
    grue flottante plavajoči žerjav
    grue locomobile roulante tekoči žerjav
    cou masculin de grue dolg vrat
    faire le pied de grue dolgo čakati na istem mestu
  • gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

    ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
    gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
    gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
    gueule fraîche (populaire) požeruh
    gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
    fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
    aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
    il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
    avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
    avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
    se casser la gueule pasti (na obraz)
    casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
    donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
    être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
    faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
    se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti
  • haber moški spol imetje, premoženje; mezda, plača

    haber monedado gotovina, denar
    debe y haber dolg in imetje
    pasar al haber povrniti (znesek)
    haberes pl premoženje, dohodki; terjatve
  • *hareng [arɑ̃] masculin slanik; populaire zvodnik

    hareng frais, frit (ali grillé), mariné, salé (ali pec), saur (ali fumé) svež, ocvrt, mariniran, nasoljen, prekajen slanik
    sec comme un hareng dolg in mršav, suh ko trska
    serrés, pressés comme des harengs (en caque) stisnjeni ko slaniki (v sodu), ko sardine (v konservi)
    la caque sent toujours le hareng (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
  • hàrtija ž (gr. ehartes)
    1. papir: staviti, baciti svoje misli na -u; hartija za pakovanje, štampanje, pisanje; lakmusova hartija; kažu da hartija sve trpi pravijo, da papir vse prenese; pokriti kuću -om sezidati hišo za dolg, z menicami
    2. mn. papirji, dokumenti: -e od vrijednosti, vrednosti; pokazati svoje -e svoje papirje, dokumente
  • Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
    a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
    b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
    c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
    č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

    1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

    2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

    3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

    4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.
  • hipotéčen hipotekáren hypothecary

    hipotéčni dolg hypothecary debt, debt on mortgage
    hipotéčna pogodba mortgage deed, mortgage
    hipotéčni dolžnik mortgager
    hipotéčni upnik mortgagee
    vzeti hipotéčno posojilo na kaj to raise a mortgage on something
    hipotéčno prislov by mortgage
    hipotéčna zastavnica mortgage bond
  • hipotéčen (-čna -o) adj. ipotecario, di ipoteca:
    hipotečni dolg debito ipotecario
  • hipotečn|i [é] (-a, -o) hypothekarisch, Hypothekar-, Hypotheken- (dolg die Hypothekenschuld, dolžnik der Hypothekenschuldner, upnik der Hypothekengläubiger)
    hipotečni kredit der Immobiliarkredit
  • honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

    affaire féminin d'honneur dvoboj
    homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
    dette féminin d'honneur časten dolg
    parole féminin d'honneur častna beseda
    point masculin d'honneur stvar časti
    champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
    tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
    garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
    Légion féminin d'honneur Častna legija
    dame féminin d'honneur dvorna dama
    hôte masculin d'honneur časten gost
    membre masculin d'honneur časten član
    garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
    honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
    avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
    donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
    être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
    faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
    faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
    faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
    faire honneur à une lettre de change plačati menico
    faire honneur à quelqu'un čast komu delati
    faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
    faire honneur à un repas jesti s tekom
    se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
    jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
    reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
    se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
    mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
    piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
    se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
    en l'honneur de v čast, populaire zaradi
    en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
    pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
    (en tout bien et) en tout honneur pošteno
    sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
    assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
    j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
    à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast
  • hono(u)r1 [ɔ́nə] samostalnik
    čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
    karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
    množina častni naslovi
    množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

    an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
    to be an hono(u)r to biti v čast
    to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
    pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
    court of hono(u)r častno sodišče
    a debt of hono(u)r častni dolg
    to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
    to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
    to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
    hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
    an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
    hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
    with hono(u)rs even istega položaja
    guard of hono(u)r častna straža
    to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
    to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
    in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
    (to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
    man of hono(u)r poštenjak
    maid of hono(u)r dvorna dama
    military hono(u)rs vojaške časti
    on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
    point of hono(u)r častna zadeva
    to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
    to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
    the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
    Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
    hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
    to be held in hono(u)r biti spoštovan
    ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
    ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
    ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice
  • hypothécaire [-tekɛr] adjectif hipotekaren, hipotečen

    banque féminin hypothécaire hipotekarna banka
    dette féminin hypothécaire hipotečen dolg
    créancier, débiteur hypothécaire hipotečni upnik, dolžnik
  • igrálski

    igralska akademija academia f de arte dramático
    igralska beznica garito m, fam timba f
    igralski dolg deuda f de juego
    igralska strast pasión f del juego
  • igra na srečo ženski spol das Glücksspiel
    monopol na igre na srečo das Glücksspielmonopol
    dolg iz igre na srečo die Spielschuld
  • im-modicus (in-modicus) 3, adv. mero prestopajoč, in sicer

    1. ki ne pozna mere, nebrzdan, neumerjen, brez mere: Plin., Col., Mel. idr., immodice gloriari L., lingua immodice libera L., aliqua re immodice uti L., Valerius, qui immodicus est in augendo numero L. ki (navadno) čez mero pretirava; v zvezi z loc.: animi inmodicus S. fr., T.; z abl.: Lucan., Suet., homo inmodicus linguā L., T., saevitiā T.; po gr. vzoru z gen.: Col., Sil., Vell., ipse ut laetitiae ita maeroris inmodicus T. v veselju in žalosti; z ACI: im. in augendo numero L., in appetendis honoribus Vell.; enalaga: immodica lingua L., cupido L., imperia L., labor O., rixae H.

    2. pesn. „brezmeren“ = čezmeren = prevelik, silno velik: prominet immodicum rostrum O., immodico tubere O., imm. fluctus O., frigus O.; v pozni prozi: Vell., tempestates Suet., oratio i. Plin. iun. čez mero dolg, si (Nilus) immodicus superfluxit tardeque decessit Sen. ph.