Franja

apalear vejati (žito), premetati z lopato

apalear los doblones denar z merniki šteti

appendō (adpendō) -ere -pendī -pēnsum

1. obesiti (obešati) na kaj: rupes appensae Ven. viseče skale.

2. odteht(av)ati, odmeriti (odmerjati): aurum Ci., L., pecunias Ci.; z dat.: si tibi optima fide sua omnia concessit, adnumeravit, appendit Ci.; pren.: non enim ea verba me adnumerare (odštevati kakor majhen denar) lectori putavi oportere, sed tamquam appendere (odtehtavati kakor cele šibike) Ci.

appioppare v. tr. (pres. appiōppo)

1. vezati trto ob topole

2. zasaditi s trto

3. pog. primazati:
appioppare uno schiaffo primazati zaušnico

4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar

ardoise [ardwaz] féminin skrilavec, skril; vieilli dolg

ardoise artificielle strešna lepenka
toit masculin d'ardoise streha iz skrilavca
il est très endetté, il a des ardoises partout on je zelo zadolžen, povsod ima dolgove
(populaire) avoir une ardoise chez un commerçant kupovati pri trgovcu na kredit, dolgovati mu denar

argentātus 3 (argentum) posrebren, s srebrom obložen, okovan: milites L. s ščiti, okovanimi s srebrom, sella Lamp.; pren.: ad me cum argentatā accedito querimoniā Pl. prinesi s svojimi tožbami s seboj tudi denar.

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.

assainir [asɛnir] verbe transitif (a)sanirati, izboljšati zdravstvene razmere, figuré izboljšati; ozdraviti; dezinficirati, razkužiti (sobo)

assainir une région marécageuse asanirati močvirno pokrajino
assainir une monnaie napraviti denar stabilnejši
assainir l'eau par un procédé chimique očistiti vodo s kemičnim postopkom

assārius² 3 (ās) en as vreden: Sen. ph: subst. assārius -iī, m (sc. nummus) as kot denar: Varr., Char.

Aululāria -ae, f (aulula) Komedija o loncu, Plavtova komedija, imenovana po loncu skopega starca, v katerem je bil spravljen denar: Plin.

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

avancer [avɑ̃se] verbe transitif naprej pomakniti; pospešiti; forsirati; vnaprej plačati; trditi; verbe intransitif napredovati, naprej iti; štrleti (skala); prehitevati (ura)

avancer sa montre pomakniti svojo uro naprej
avancer son travail pospešiti svoje delo
il a avancé son retour predčasno se je vrnil
avancer de l'argent posoditi denar
prouvez ce que vous avancez dokažite, kar trdite
ne pas avancer d'une semelle ne iti izpod rok
avancer en âge starati se
avancer en rampant plaziti se naprej
s'avancer priti bliže, bližati se, priti
s'avancer trop predaleč iti
s'avancer péniblement z muko se vleči naprej
le jour s'avance dan gre h kraju
il s'avance jusqu'à prétendre ... tako daleč gre, da trdi ...
on s'était trop avancé pour reculer predaleč smo (že) šli, da bi šli nazaj

avide [avid] adjectif lakomen, pohlepen, poželjiv

avide d'argent lakomen na denar
avide de savoir vedoželjen
être avide d'honneurs biti častihlepen
je suis avide d'apprendre la nouvelle komaj čakam, da izvem novico

bakrén copper; made of copper

bakrén denar coppers pl, copper coins pl
bakréna pločevina sheet copper, copper foil
bakréna posoda coppers pl
bakréna prevleka copper coating
bakréna ruda copper ore
bakréna žica copper wire
bakréna žila mineralogija copper lode

bakrén, bákrov de cobre

bakren kovanec (denar) moneda f
bakrena pločevina cobre m laminado, lámina f de cobre
bakrena ruda, bakren rudnik mineral m, mina f de cobre
bakrena žica hilo m de cobre

ballare

A) v. intr. (pres. ballo)

1. plesati:
ballate con noi zaplešite z nami

2. skakati, poskakovati:
ballare per la gioia skakati od veselja
ballare dal nervoso tresti se od živčnosti

3. pozibavati se, majati se:
la nave ha ballato durante la burrasca med viharjem se je ladja pozibavala

4.
far ballare i quattrini pren. zapravljati denar
far ballare qcn. pren. priganjati, gnati koga:
far ballare gli impiegati priganjati uslužbence

5. pren. biti preširok, prevelik (obleka), ohlapno viseti, plesati:
la giacca gli balla addosso suknjič kar pleše na njem

B) v. tr. plesati:
ballare un valzer plesati valček
PREGOVORI: quando manca la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
quando si è in ballo bisogna ballare preg. ko si na plesu, moraš plesati

bánka banque ženski spol

vložiti denar v banko placer de l'argent à la banque
državna, narodna banka banque d'État (ali nationale)
emisijska banka banque d'émission
hipotekarna banka banque de prêts hypothécaires, banque foncière (ali de crédit foncier), (v Franciji) Crédit foncier
kmetijska banka banque agricole
imeti tekoči račun v banki avoir un compte en banque
(pri igri s kartami) imeti banko tenir la banque
razbiti banko faire sauter la banque

bánka (-e) f

1. ekon. banca, banco:
vložiti denar v banko depositare il denaro in banca
emisijska, gospodarska, investicijska banka banca di emissione, di affari, di investimento
komunalna banka banca popolare
Narodna banka Banca Nazionale
podružnica banke filiale, succursale (della banca)

2. med. banca:
kostna, krvna banka banca delle ossa, del sangue

3. igre banco

bankir samostalnik
1. (kdor se ukvarja z bančništvom) ▸ bankárBeograd gosti srečanje bankirjev z vsega sveta. ▸ Belgrád ad otthont a világ minden részéről érkező bankárok találkozójának.

2. v množini (banka) ▸ bankár
Bankirji vedno znova na veliko posojajo denar, kar se je v začetku devetdesetih let zgodilo tudi v Švici. ▸ A bankárok újra és újra magas kölcsönöket adnak, ahogy ez Svájcban is megtörtént az 1990-es évek elején.

3. (bančni uslužbenec) ▸ banki alkalmazott
Bančna kartica, za katero so mi bankirji zagotovili, da dela vsepovsod, pa v Paragvaju vseeno ne. ▸ A bankkártya, amellyel kapcsolatban a banki alkalmazottak arról biztosítottak, hogy mindenhol működik, Paraguayban mégsem használható.

bankovec samostalnik
(papirnati denar) ▸ bankjegy, papírpénzOdprl je ovojnico in v njej našel sto bankovcev po deset dolarjev. ▸ Kinyitotta a borítékot, és száz darab tízdolláros bankjegyet talált benne.

banque [bɑ̃k] féminin banka; banka pri igri; bančništvo, bankirstvo

banque agricole, coopérative, de crédit, de dépôts, d'émission, hypothécaire, industrielle poljedelska, zadružna, kreditna, depozitna, emisijska, hipotekarna, industrijska banka
banque commerciale, de commerce trgovinska banka
banque immobilière, foncière zemljiški kreditni zavod
banque du sang krvodajalski zavod (za zbiranje krvi za transfuzije itd)
affaires féminin pluriel de banque bančni posli
billet masculin de banque bankovec
compte masculin en banque bančni konto
crédit masculin en banque bančni kredit
employé masculin, frais masculin pluriel de banque bančni uslužbenec, stroški
succursale féminin d'une banque podružnica banke
déposer de l'argent dans une banque vložiti denar pri banki
faire sauter la banque dobiti ves denar v igri
se faire ouvrir un compte en banque odpreti si bančni konto