Franja

twelvemonth [twélvmənɵ] samostalnik
leto; rok enega leta, dvanajstib mesecev

a twelvemonth leto
this day twelvemonth danes leto

uglasbiti glagol
(opremiti z glasbo ali melodijo) ▸ megzenésítNekoč so ansambli sami napisali pesem in jo uglasbili, danes znajo to le redki. ▸ Egykor a zenekarok saját maguk írták és zenésítették meg a dalszövegeket, manapság erre kevesen képesek.
Pesmi lahko uglasbimo in spremljamo z našimi glasbili. ▸ A verseket megzenésíthetjük és a hangszereinkkel kísérhetjük.

useless [jú:slis] pridevnik
nekoristen, brezkoristen, neporaben, neuporabljiv; brezuspešen, brezploden, zaman, brez cilja
sleng bolehen, nerazpoložen, nesposoben za karkoli

it is useless to (speak) brez koristi (odveč) je (govoriti)
talking is useless, act! govoriti ne koristi nič, naredite kaj!
I'm feeling jolly useless to-day danes nisem za nobeno rabo, sem čisto zanič

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

utegníti avoir le temps, pouvoir, être en état (ali à même, capable, susceptible, en mesure) de, avoir la possibilité de

ne utegniti ne pas pouvoir, ne pas avoir le temps (ali le loisir) de faire quelque chose
utegne priti danes il se peut (ali il est possible) qu'il vienne aujourd'hui
če utegnem si j'ai le temps, si je trouve le temps
nikoli ne utegnem je suis toujours pressé, je ne trouve jamais le temps de

utegníti (-em) perf., imperf. (z nedoločnikom)

1. (imeti možnost) potere, essere possibile:
zdaj se ne utegnem igrati s teboj adesso non posso giocare con te

2. (izraža možnost uresničitve dejanja) potere:
pri našem delu to utegne zelo koristiti nel nostro lavoro ciò può essere di grande utilità

3. (izraža verjetnost):
danes še utegne deževati mi sa che oggi pioverà
ne pij več, utegne ti škoditi non bere più, può farti male
kakih osemdeset let utegne imeti sarà sull'ottantina

utegníti tener tiempo; poder

ne utegniti no tener tiempo
nikoli ne utegnem tengo siempre prisa
utegne priti danes puede que venga hoy
karkoli utegne (on) reči diga lo que diga

užíti (užíjem) | užívati (-am) perf., imperf.

1. mangiare, consumare; prendere:
danes še nisem ničesar užil oggi non ho preso ancora niente

2. godere, godersi, assaporare:
uživati družinske radosti assaporare le gioie della famiglia

3. provare, sentire; gustare, gustarsi:
užiti strah, veselje provare paura, gioia
uživati ob glasbi gustarsi un brano di musica

4. (kot upravičenec prejemati; imeti) fruire, beneficiare; godere, avere:
uživati rento, pokojnino fruire di una rendita, della pensione
uživati olajšave godere di facilitazioni
uživati enake pravice kot drugi avere gli stessi diritti degli altri
uživati imuniteto godere dell'immunità

5. (biti deležen česa ugodnega) godere, avere:
uživati podporo, zaupanje godere dell', avere l'appoggio, la fiducia di

6. godersela, passarsela:
mi sedimo doma, sosedje pa uživajo noi ce ne stiamo seduti a casa, mentre i vicini se la spassano

7. provar piacere, godere:
uživati v, ob kajenju provar piacere a fumare, godere del fumo
uživati lepoto godere la bellezza, della bellezza
uživati mir, srečo godere la pace, la felicità
uživati plačilo v nebesih essere premiati in cielo, in paradiso
uživati prostost, svobodo essere in libertà, essere liberi
pog. uživati mamilo drogarsi, impasticcarsi
uživati v opravljanju sguazzare nei pettegolezzi
uživati v kosilu fare onore al pranzo

Vada² -ōrum, n Váde (Váda) = Brod, mesto v Liguriji s pristaniščem (danes Vado Ligure z ostanki pri S. Maria di Vado): Brutus in Ci. ep.; mesto so imenovali tudi Vada Sabatia Sabatske Váde (Sabatska Váda) = Sabatski Brod: Plin.

večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening

večér soir moški spol , soirée ženski spol

proti večeru vers (ali sur) le soir
vsak večer tous les soirs
danes zvečer (drevi) ce soir
jutri večer demain soir
včeraj večer hier soir
dober večer! bonsoir!
v torek večer mardi soir
družabni večer soirée, réunion mondaine
glasbeni (literarni, plesni) večer soirée musicale (littéraire, dansante)
poletni večer soir (ali soirée) d'été
prejšnji večer, večer pred čim veille ženski spol
sveti večer la veille de Noël
zimski večer soir (ali soirée) d'hiver
ne hvali dneva pred večerom il ne faut pas chanter victoire avant le combat, il ne faut pas vendre la peau de l'ours avant de l'avoir tué

večér (pozno popoldne) tarde f , (po znočitvi) noche f , poet ocaso m

proti večeru hacia la noche, al anochecer
vsak večer todas las noches
danes zvečer (drevi) hoy por la noche
jutri večer mañana por la noche
včeraj večer anoche
družabni večer reunión f, velada f
(literarni, glasbeni) večer velada f
sveti večer (rel) Nochebuena f
zimski večer noche f (ozir. tarde f) de invierno
plesni večer velada f de baile
poletni večer tarde f de verano
večer pred (bitko) la víspera (de la batalla)
na večer pred ... en vísperas de...
dober večer! ¡buenas noches!; ¡buenas tardes!
voščiti dober večer dar las buenas tardes (ozir. las buenas noches)

véndar yet, still; however

toda véndarle but yet
véndarle (vseeno) nevertheless, notwithstanding
véndarle bo še zmagal he will win yet
čudno, nenavadno je, a véndarle resnično it is strange and yet true
véndarle je res it is true all the same; it is true for all that
véndarle je dober dečko he's a good fellow for all that
ni hladno danes, véndar bi jaz na vašem mestu vzel površnik it is mild today, still I should take my coat if I were you
pomagaj mi véndar! do help me!
saj véndar delam! I do work!

venti

A) agg. dvajset:
oggi è il giorno venti danes smo dvajsetega
una vacanza di venti giorni dvajsetdnevne počitnice
avrà detto venti parole in tutto pren. komajda je spregovoril
gliel'ho detto venti volte stokrat, ničkolikokrat sem mu povedal

B) m f

1.
alle venti ob osmih, osmi uri (zvečer)
nel venti dvajsetega leta

2. lovstvo puška kalibra 20

venticinque agg.; m

1. petindvajset:
opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
venticinque lettori tistih nekaj bralcev
oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
nel '25 petindvajsetega leta

2. pren. knjižno maloštevilni, redki

ventidue

A) agg. dvaindvajset:
ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega

B) m (f)
le ventidue deseta ura (zvečer)
oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
nel '22 dvaindvajsetega leta

ventisēi agg.; m šestindvajset:
oggi è il giorno ventisei danes smo šestindvajsetega
nel '26 šestindvajsetega leta

ventitré

A) agg. triindvajset:
compiere ventitré anni dopolniti triindvajset let
oggi è il giorno ventitré danes smo triindvajsetega

B) m f
le ventitré enajst zvečer
nel '23 triindvajsetega leta
portare il cappello sulle ventitré nositi klobuk po strani

ventōtto

A) agg. osemindvajset:
oggi è il giorno ventotto danes smo osemindvajsetega

B) m osemindvajset:
sono le due e ventotto ura je dve in osemindvajset minut
nel '28 osemindvajsetega leta

verglacer [-se] verbe intransitif

il verglace aujourd'hui danes je poledica