Franja

bordélski (-a -o) adj. del, da bordello

bosjáški (-a -o) adj. del, da senzatetto; del, da vagabondo; dei vagabondi

botíti -im vlažiti sjeme prije sađenja, sijanja da brže klija: botiti fižol, žito

botrováti (-újem) imperf.

1. knjiž. fare da padrino, da madrina; tenere a battesimo, a cresima

2. pren. indurre, causare; derivare:
mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol molti incidenti sono indotti dall'ubriachezza

bòžićnica ž
1. božičnica, božično darilo
2. darilo, ki ga fant podari dekletu kot znamenje, da se želi z njo zaročiti

bradavíčnik (-a) m nareč. bot. (krvavi mlečnik) celidonia, erba da porri (Chelidonium maius)

bŕbati -am
1. bi'bati, čačkati, čeprkati: brbati po nosu
2. brčkati: raca brba po vodi, po plitvini
3. ne da si brbati pod nosom ne da da mu se rugaju

bȑcimicē prisl. malo, za spoznanje, toliko da: nasmijala im se svima brcimice; malo ga se sabljom dobavio brcimice ama smrtimice malo ga je s sabljo oplazil, toda bilo je smrtno

breathable [bri:ðəbl] pridevnik
ki se da dihati

brezcarínski (-a -o) adj. esente da dazio, franco da dogana; trg.
brezcarinska prodajalna duty free shop

bríven (-vna -o) adj. da radere, per radere

brívski (-a -o) adj. di, del, da barbiere; per radere:
brivski salon negozio di barbiere
brivski aparat rasoio
brivski pomočnik garzone (di barbiere)
brivski pribor arnesi del barbiere

bruchsicher verpacken: da ne pride do loma

brûlot [brülo] masculin, histoire ladja z gorečo snovjo, ki so jo vrgli proti sovražni ladji, da bi jo zažgali; ostra pijača, močno začinjena jed; figuré vročekrvnež; časnik, ki silovito kritizira

attacher un brûlot au flanc d'un navire (figuré) sprožiti bombo

brúsiti -im nedov.
1. a ascuţi, a da la tocilă
2. a şlefui, a raşcheta

bùdionīk m
1. budilo, v pravoslavnem samostanu deska, po kateri zjutraj ropotajo, da se zbude menihi
2. sirena: sirenu koja objavljuje uzbunu okrstili su budionikom

búldoški (-a -o) adj. simile a bulldog, da bulldog

bulváren (-rna -o) adj.

1. di, da boulevard

2. pejor. superficiale, frivolo, dozzinale:
bulvarna literatura letteratura dozzinale, da quattro soldi

burlete moški spol zatesnitev vrat (okna); zagozdenje vrat, da ostanejo odprta

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.