Franja

bríven (-vna -o) adj. da radere, per radere

brívski (-a -o) adj. di, del, da barbiere; per radere:
brivski salon negozio di barbiere
brivski aparat rasoio
brivski pomočnik garzone (di barbiere)
brivski pribor arnesi del barbiere

bruchsicher verpacken: da ne pride do loma

brûlot [brülo] masculin, histoire ladja z gorečo snovjo, ki so jo vrgli proti sovražni ladji, da bi jo zažgali; ostra pijača, močno začinjena jed; figuré vročekrvnež; časnik, ki silovito kritizira

attacher un brûlot au flanc d'un navire (figuré) sprožiti bombo

brúsiti -im nedov.
1. a ascuţi, a da la tocilă
2. a şlefui, a raşcheta

bùdionīk m
1. budilo, v pravoslavnem samostanu deska, po kateri zjutraj ropotajo, da se zbude menihi
2. sirena: sirenu koja objavljuje uzbunu okrstili su budionikom

búldoški (-a -o) adj. simile a bulldog, da bulldog

bulváren (-rna -o) adj.

1. di, da boulevard

2. pejor. superficiale, frivolo, dozzinale:
bulvarna literatura letteratura dozzinale, da quattro soldi

burlete moški spol zatesnitev vrat (okna); zagozdenje vrat, da ostanejo odprta

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

calcābilis -e (calcāre) kamor se da stopiti, po čemer (komer) se da stopati: Sid.

calciner [-sine] verbe transitif spremeniti v apno; žgati, da se izločajo kake sestavine, npr. voda; kalcinirati; žgati, izsušiti, figuré zažgati (pečenko)

capear bikoborba držati plašč pred bikom, da ga dražimo ali se pred njim rešimo; figurativno koga za nos voditi

capínski (-a -o) adj. di, da furfante; di, da vagabondo:
capinsko življenje vita da vagabondo
ti seme capinsko! maledetto furfante!

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

car pooling [ká:pu:liŋ] samostalnik
ameriško skupen prevoz z zasebnim avtomobilom (zlasti v službo), da bi se zmanjšala gneča na cesti

catchable [kǽčəbl] pridevnik
ki se da ujeti

cati [kati] masculin apretura, ki da blagu sijaj

cekínski (-a -o) adj. di, da zecchino

cénzorski (-a -o) adj. di, del, da censore; di, della censura