Franja

Zadetki iskanja

  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • uskočíti se (uskóčim se) perf. refl. restringersi:
    pri pranju se je blago uskočilo col lavaggio la stoffa si è ristretta
    pren. ali se ti je pamet uskočila? ma che sei matto?
  • uspéti (uspèm) | uspévati (-am) perf., imperf.

    1. riuscire; aver successo, sfondare:
    uspeti v poklicu riuscire nella professione
    z novim proizvodom smo uspeli col nuovo prodotto abbiamo sfondato
    izlet je uspel la gita ha avuto successo, è stata un successone

    2. (z nedoločnikom za izražanje hotenega dejanja) riuscire:
    uspeti rešiti riuscire a salvare
    komaj sem jo uspel prepričati sono riuscito a malapena a convincerla

    3. uspevati (imeti pogoje za rast; razvijati se) attecchire, allignare; crescere, prosperare:
    v teh krajih pšenica ne uspeva da queste parti il grano non attecchisce
    dojenček lepo uspeva il neonato cresce bene
  • ustrelíti (-ím) perf.

    1. sparare, fucilare; lov. abbattere:
    ustreliti s pištolo, s puško sparare con la pistola, col fucile
    ustreliti medveda abbattere un orso
    pren. ustreliti kot iz topa sparare la risposta

    2. pren.
    ustreliti z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo
    pog. pren. ustreliti kozla fare una gaffe
    ustreliti v prazno fare cilecca
    ustreliti mimo spararla grossa
  • uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)

    A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
    uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
    uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
    uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi

    B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. mettersi, disporsi

    2. collocarsi:
    s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati

    3. piazzarsi; qualificarsi:
    šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
    naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica
  • vája (-e) f esercizio, esercitazione; prova:
    vsakodnevna vaja esercizio quotidiano
    šol. vaja v pisanju, v računanju esercizio di componimento, di conto
    muz. vaja s solisti, z zborom prova coi solisti, col coro
    dihalne, telesne vaje esercizi respiratori, fisici
    šport. vaje na orodjih esercizi agli attrezzi
    šport. vaja v parterju esercizio a corpo libero
    šol. predavanja in vaje (na univerzi) lezioni ed esercitazioni
    kemijske, laboratorijske vaje esercitazioni chimiche, di laboratorio
    domače, šolske vaje esercizi di casa, in classe
    pisne, ustne vaje esercizi scritti, orali
    praktične vaje esercizi pratici
    biti, priti iz vaje essere fuori esercizio
    rel. duhovne vaje esercizi spirituali
    voj. vojaške vaje esercitazioni militari
    PREGOVORI:
    vaja dela mojstra la pratica val più della grammatica; l'esercizio fa il maestro
  • vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
    deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
    meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
    meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé
  • vêdro (-a) n

    1. secchio, secchia; recipiente, bidone:
    zajemati vodo z vedrom attingere l'acqua col secchio
    vedro za premog, za smeti secchio del carbone, bidone della spazzatura

    2. nekdaj (prostorninska mera za tekočine) barile
  • véja (-e) f

    1. ramo:
    veja ozeleni il ramo verdeggia
    odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
    goste, košate veje rami folti, frondosi
    biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
    živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

    2. ramo, diramazione:
    železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

    3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
    avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
    stranska veja ramo laterale
    sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

    4. branca:
    razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

    5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
    pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
    pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
    pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
    agr. ogrodne veje rami maestri
  • vēnto m

    1. veter:
    vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
    vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
    vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
    vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
    forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
    galleria a vento aerodinamični tunel
    giacca a vento obl. vetrovka
    mulino a vento mlin na veter
    secondo il vento che tira pren. po vetru
    sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
    qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
    buttare al vento pren. zapraviti
    dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
    gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
    navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

    2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
    vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
    essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
    pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
    restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

    3. metal. topli zrak

    4. fiziol. evfemistično veter, plin

    5. astr.
    vento solare sončni veter

    6. tehn. napenjalni kabel
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • vero

    A) agg.

    1. resničen, pravi

    2. pravi, točen:
    chiamare le cose col loro vero nome pren. stvari imenovati s pravim imenom, ne ovinkariti

    3. resničen (ki ustreza objektivni stvarnosti, ki se je resnično zgodil):
    com'è vero Dio, il sole resnično kakor Bog v nebesih
    fosse vero! ko bi bilo res!
    non mi par vero ne morem verjeti
    non sarà mai vero che ne bo se zgodilo, ne bom dovolil, da
    tant'è vero che saj (v podkrepitev trditve)

    4. pravi, pristen:
    vero oro pravo zlato

    5. pren. pravi, iskren:
    vera amicizia pravo prijateljstvo
    un vero artista pravi umetnik

    B) m

    1. resnica:
    a onor del vero v resnici, resnici na ljubo
    salvo il vero če ni napak, če ni kaj narobe
    a dire, per dire il vero če naj bom iskren
    orologio che dice il vero točna ura
    essere nel vero ne motiti se
    non esserci nulla di vero biti povsem netočno, neresnično

    2. umet. narava:
    disegno dal vero risba, upodobitev po naravi
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare
  • vklápljati (-am) | vklópiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. elektr. accendere; inserire:
    vklapljati električno peč accendere la stufa elettrica

    2. strojn. innestare, ingranare:
    vklapljati zavore innestare i freni

    3. (vstavljati, vstaviti) inserire, introdurre, immettere:
    arhitekt rad vklaplja različne materiale l'architetto ama inserire vari materiali

    B) vklápljati se (-am se) | vklópiti se (-im se) imperf., perf. refl. (skladati se) accordarsi; combinarsi; inserirsi:
    dvorec se lepo vklaplja v pokrajino la palazzina si accorda egregiamente col paesaggio
  • vlák (-a) m

    1. treno:
    potovati, voziti se z vlakom viaggiare in treno, col treno
    ujeti, zamuditi vlak prendere, perdere il treno
    vstopiti na vlak montare in treno, in carrozza
    izstopiti iz vlaka scendere dal treno
    električni, motorni vlak elettrotreno, automotrice diesel
    potniški, tovorni vlak treno viaggiatori, treno merci
    lokalni, navadni, posebni vlak treno locale, ordinario, straordinario
    brzi vlak treno diretto, direttissimo
    ekspresni vlak treno rapido
    sanitetni vlak treno ospedale
    voj. oklepni vlak treno blindato, corazzato
    odpravnik vlakov capomovimento
    pren. ujeti zadnji vlak approfittare dell'ultima occasione favorevole, prendere l'ultimo treno

    2. pren. successione, serie, fila

    3. nareč. agr. treggia

    4. gled. elevatore delle scene
  • vléči (vléčem)

    A) imperf. ➞ vlačiti

    1. tirare:
    vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
    vleči črto tirare una linea

    2. trascinare, strascicare:
    težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

    3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
    vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

    4. mettersi, vestirsi:
    vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

    5. gastr. stendere (la pasta)

    6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
    kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

    7. tirare, fumare:
    vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
    vleči sapo vase inspirare l'aria

    8. (sesati, piti) succhiare, bere:
    vleči dudo succhiare il ciucciotto

    9. (pihati) soffiare:
    hladno vleče soffia un vento freddo

    10. (odvajati dim) tirare:
    dimnik dobro vleče il camino tira bene

    11. pren. dilungare:
    vleči s poročilom dilungare la relazione

    12. attirare, attrarre:
    morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

    13. (varati) ingannare; pog. fregare:
    zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

    14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
    za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

    15. vleči na tendere a:
    vleči na sivo tendere al grigio

    16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

    17. metal. trafilare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
    pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
    pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
    pren. dreto vleči russare, ronfare
    pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
    pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
    pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
    pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
    komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
    vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
    pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
    pren. vleči na uho origliare
    pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
    vleči po tržaško parlare triestino
    žarg. motor vleče il motore tira
    obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
    tukaj vleče qui c'è giro d'aria
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

    B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

    1. strascicare:
    obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

    2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
    konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

    3. prolungarsi, trascinarsi:
    spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

    4. stendersi:
    vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

    5. impegnarsi, battersi per:
    vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto
  • vníc adv. star. (nazaj) indietro, all'indietro:
    pasti vnic cadere supino
    udariti koga z roko vnic colpire qcn. col dorso della mano
  • vojskováti se (-újem se) imperf. refl.

    1. guerreggiare, fare la guerra, essere in guerra; combattere:
    vojskovati se s sosednjo državo essere in guerra col paese vicino

    2. pren. (prizadevati si za kaj) battersi:
    vojskovati se za pravice battersi per i diritti
  • vólk (-a) m

    1. zool. lupo (Canis lupus):
    volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
    krdelo volkov branco di lupi
    pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
    pren. jesti kot volk mangiare voracemente
    volk in volkulja il lupo e la lupa

    2. pejor. belva

    3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

    4. (v predik. rabi)
    biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

    5. med. lupus

    6. pog. kem. zeleni volk verderame

    7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
    volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
    navt. morski volk lupo di mare
    pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
    zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
    zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
    pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
    volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
    človek človeku volk homo homini lupus
  • vozíti (vózim)

    A) imperf.

    1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
    voziti avto guidare la macchina
    voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

    2. portare, trasportare:
    voziti tovor trasportare un carico
    voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

    3. fare corse, viaggiare, andare:
    avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
    vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
    srečno vozi! buon viaggio!

    4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
    kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

    5. pog. (v medmetni rabi)
    ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
    pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
    šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
    voziti kot za stavo correre come un bolide
    voziti v tretji prestavi andare in terza
    voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
    voziti samokolnico scariolare
    voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

    B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
    voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
    v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno
  • vrág (-a) m

    1. evf. (hudič) diavolo:
    skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
    bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
    smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
    biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
    da bi te vrag! ti venga un colpo!
    tristo vragov! per mille diavoli!

    2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
    ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

    3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
    ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
    vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

    4. star. (sovražnik) nemico

    5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
    ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

    6. pog. (neprijetnost) guaio:
    to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
    boš že videl vraga! ti farò vedere io!

    7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
    vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

    8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
    kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

    9. pog. pren.
    poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

    10. (v medmetni rabi)
    vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
    kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
    vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
    vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
    ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
    pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
    pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
    pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
    biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
    iti k vragu andare al diavolo, in malora
    če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
    pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
    delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
    zool. morski vrag manta (Manta birostris)
    morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
    PREGOVORI:
    kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole