Franja

angléški anglais, d'Angleterre

angleška bolezen rachitisme moški spol
angleški jezik l'anglais moški spol, la langue anglaise
angleška kretnica croisement moški spol de passage double, traversée ženski spol de jonction
angleški rog cor moški spol anglais
angleški valček valse ženski spol lente
angleško francoski anglo-français
angleško francoski slovar dictionnaire moški spol anglais-français

angléški (-a -o) adj. geogr. inglese:
angleška literatura letteratura inglese
muz. angleški valček valzer inglese, valzer lento
angleški park giardino all'inglese
angleška sobota sabato inglese
angleško stranišče gabinetto all'inglese
teh. angleški ključ chiave inglese
teh. angleški palec pollice
gastr. angleški zajtrk colazione all'inglese
med. angleška bolezen rachitismo
muz. angleški rog corno inglese

angléški inglés, esa ; (v zloženkah) anglo-

po angleško en inglés
angleško-nemški anglo-alemán
angleško-nemški slovar diccionario m inglés-alemán
angleška bolezen raquitismo m
angleški obliž tafetán m inglés
angleški ključ llave f inglesa

anhēlātiō -ōnis, f (anhēlāre) težko dihanje, sopihanje, hlipanje: Plin.; kot bolezen težka sapa, naduha: Cels., Cael., v pl.: Plin.; pren.: quaedam caelestis arcus anhelatio est Plin. nadih mavrice.

anhēlitus -ūs, m (anhēlāre)

1. težko dihanje, sopihanje, hlipanje: ex cursura anhelitum ducere Pl. sopihati, anhelitus moventur Ci. človek se zasope, quatit aeger anhelitus artūs V., anhelitum trahere Ps.-Q. zasopsti, loviti sapo, anhelitus crebri Sen. ph.; v pl. kot bolezen težka sapa, naduha: Plin.

2. met.
a) pesn. dih, sapa: Plin., tristis anhelitus oris O., aridus e lasso veniebat anhelitus ore O.
b) hlap, para, izparina, sopuh: terrae, vini Ci.

ansteckend nalezljiv, kužen; ansteckende Krankheit nalezljiva bolezen

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

aquātilis -e (aqua)

1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: animalia Varr. ali animantes Lact. (po)vodne živali, terrenae et aquatiles bestiae Ci. kopenske in (po)vodne živali, cochleae, musculi Plin.; subst. aquātilia -ium, n
a) vse, kar je v vodi: Plin.;
b) (po)vodne živali: Plin.

2. z vodenim okusom: humor Varr., sucus Plin.

3. vodén; subst. aquātilia -ium, n vodeni mehurji, bolezen živine: P. Veg.

arāneus 3 (arāneus) pajčji: genus, texta Plin.; pren. mus araneus Col., Plin. rovka. Od tod subst.

1. arāneus -ī, m (sc. mus) = mus araneus: Veg.

2. arāneum -ī, n
a) (sc. textum) pajčevina: Plin., Fr., tollere haec aranea Ph.;
b) pren. pajčevina, neka bolezen oljk in trt (= ἀράχνιον): Plin.

astma samostalnik
(bolezen) ▸ asztmaNekatere genske različice lahko povzročajo astmo le v kombinaciji z izpostavljenostjo določenim okoljskim dejavnikom. ▸ Egyes genetikai variánsok csak bizonyos környezeti tényezőknek való kitettséggel együtt okozhatnak asztmát.
Družinska anamneza je dejavnik tveganja za razvoj astme, saj pri tem sodeluje veliko različnih genov. ▸ A családi kórtörténet az asztma kialakulásának kockázati tényezője, amiben számos különböző gén játszik szerepet.
Prognoza astme je običajno dobra, še posebej pri otrocih z blago obliko bolezni. ▸ Az asztma prognózisa általában jó, különösen a betegség enyhe formájával küzdő gyermekek esetében.
Stopnja obolevnosti z astmo se je od 60. let prejšnjega stoletja do leta 2008 po svetu znatno povečala, v 70. letih pa so bolezen prepoznali kot velik javnozdravstveni problem. ▸ Az asztma előfordulási aránya az 1960-as évektől 2008-ig világszerte jelentősen nőtt, és a betegséget az 1970-es években jelentős közegészségügyi problémaként ismerték el.
Kot otrok je imel tudi astmo. ▸ Gyermekkorában asztmás volt.
Določena zdravila za astmo so v grobem razvrščena v kategorijo hitro delujočih in kategorijo dolgo delujočih. ▸ Egyes asztmagyógyszerek nagyjából gyors hatású és hosszú hatású kategóriákba sorolhatók.
Povezane iztočnice: alergijska astma, nealergijska astma, bronhialna astma

atípičen atypique

atipična bolezen maladie ženski spol atypique

atrōx -ōcis, adv. atrōciter (pri poznejših pesnikih, npr. Sen. tr. tudi ātrōx)

1. ostuden, gnusoben, grozen (grozovit), strašen (strahovit), zlonosen (klas. skoraj le o stvareh): res scelesta, atrox, nefaria Ci., atroces res Q., atr. bellum S. ali caedes, certamen, proelium, pugna L. krvav -a -o, facinus, periculum, tempestas L., hora flagrantis Caniculae H. grozljiva, hiems Col., Plin., nox nimbo atrox T., atr. valetudo S. huda bolezen, cum omnibus horis aliquid atrociter fieri videmus Ci. da se pripeti kaj grozovitega.

2. pren.
a) neukrotljiv, neuklonljiv, kljubljiv, uporen, divji, trdosrčen, neusmiljen, trd, nevaren, poguben (naspr. clemens): malitia, confidentia Pac. fr., ingenium, contio L., animus Catonis H., odium O., fides, virtus Sil., Medea Q., Agrippina semper atrox, Poppaea metu atrox T., filia longo dolore atrox T. ogorčena, saevissimi principis atrocissima effigies Plin. iun.; z gen.: atrox odii (v svojem sovraštvu) Agrippina T., negat ullum atrocius esse animal ad conficiendum hominem in aqua Plin., atrocius in aliquem saevire L., labores itinerum atrocius accipiebantur T. s tem večjim srdom, (leges) atrocissime exercuit Suet.
b) (o poveljih, poročilih, govoru) grozljiv, grozeč, preteč, rohneč, rezek, strasten, strahonosen, strašen: imperium, responsum L., edicta, mandata, mendacium, rumor T., atrocibus nuntiis exterritus T., vehemens atque atrox orationis genus Ci., atrocissimae litterae Ci., peroratio in alicuius digitum Plin., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci., Verri nimis atrociter minitans Ci., atrociter ferre legem Ci., atrociter in rogationem latoremque ipsum invehi L., de ambitu atrocissime agitur in senatu Ci., atrociter deferre crimen T.; neutr. pl. subst.: haec volgus, proceres atrociora T. so govorili še bolj preteče.

attraper [-pe] verbe transitif uloviti, ujeti, zalotiti, zasačiti, zgrabiti; nakopati si, dobiti; prevarati, oslepariti; presenetiti; očitati, grajati, ukoriti

s'attraper pasti v, nasesti, obviseti (à na); médecine biti nalezljiv, prenašati se; prepirati se (avec s)
attraper un voleur prijeti, aretirati tatu
attraper quelqu'un à zasačiti koga pri
attraper le train, l'autobus ujeti vlak, avtobus
attraper l'accent français uspeti v posnemanju francoskega naglasa
il m'a bien attrapé dobro me je prevaral
attraper un rhume, la grippe nakopati si nahod, gripo
attraper un coup de soleil dobiti sončarico
attraper une contravention, deux mois de prison nakopati si, iztakniti globo zaradi prekrška, dva meseca zapora
s'attraper aux cheveux v lase si skočiti, skregati se, spreti se
il s'est fait attraper par son frère brat mu je delal očitke, ga je ukoril
cette maladie s'attrape ta bolezen je nalezljiva, se prenaša

augmenter [ogmɑ̃te] verbe transitif povečati, povišati; verbe intransitif povečati se, narasti; podražiti se

s'augmenter povečati se
augmenter les salaires povišati mezde
augmenter quelqu'un komu mezdo, plačo povišati
j'ai é'té augmenté ce mois-ci ta mesec so mi zvišali plačo
la population augmente chaque année prebivalstvo se poveča vsako leto
aller en augmentant vse bolj se večati
augmenter de volume povečati se v obsegu
la vie augmente beaucoup življenjski stroški zelo naraščajo
le papier, la salade a augmenté papir, solata se je podražil(a)
son mal a augmenté njegova bolezen se je poslabšala
édition féminin revue et augmentée pregledana in povečana izdaja

auprès [oprɛ] préposition zraven, poleg

tout auprès čisto v bližini
auprès de pri, ob, poleg, zraven
il y a une boulangerie auprès de l'église pekarna je poleg cerkve
l'ambassadeur de France auprès de la République italienne francoski veleposlanik pri italijanski republiki
votre mal n'est rien auprès du mien vaša bolezen ni nič v primeri z mojo
je passe pour un sot auprès de lui v njegovih očeh, po njegovem mnenju, zanj sem jaz bedak

aurūgō: Vulg., nav. aurīgō -inis, f (aurum)

1. zlatenica: Varr. ap. Isid., Ap., Ap. h., Cael.

2. (žitna bolezen) snet: Vulg.

aviarna influenca stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ madárinfluenza

avidus 3, adv. -ē, redko in neklas. aviditer (aveō1)

1. poželevajoč česa, željan česa, poželjiv, pohlepen česa, na kaj, po čem, za čim, hlepeč po čem, hlastajoč za čim, pohoten: omnes avidi spectant ad carceris oras Enn., aures avidae Ci., O., amplexus, cor, pectus O., amor Cat., spiritus H., fas atque nefas exiguo fine libidinum (parum) discernunt avidi H., avida spes regni Cu., oculi Plin., sitis Mart.; adv.: avide prandere H., edere O., cibo se replere Petr., avide haurire humorem Cu., esurire Plin., bibere Suet., avidius vino ciboque corpus onerare L., avidius vesci Suet., aviditer merum ventri ingurgitare Ap., avide affigere corpus Lucr., avide credere aliquid L., avidissime credere aliquid Plin. ali alicui Plin. iun., avide exspectare nuntium Enn. ap. Varr. ali alicuius litteras, epistulam ab aliquo Ci. ep., avidissime exspectare aliquid Ci., avide liquid appetere, expetere Ci., avide arripere Graecas litteras Ci., avidius se in voluptates mergere L., monumenta avide perlustrare Cu. z velikim zanimanjem, avidius intueri aliquem Cu.; z objektnim gen.: avidus cibi Ter., vini L., divitiarum S., pecuniae Cu., aeris Gell., uvarum Fr. pohlepen po grozdju, laudis Ci. hvale željan, gloriae Cu. slavohlepen, avidior gloriae Ci. ep. ali avidissimus gloriae Ci., avidus pugnae V. bojaželjen, belli L., O., belli gerundi S., avidior caedis O., avidissimus humani sanguinis Sen. ph., avidus humani cruoris Amm., cognoscendi regem Cu., tam virorum quam feminarum Sen. ph. pohoten tako do moških, kakor do žensk, novarum rerum S. novotarij (prevrata) željan, novae libertatis L., futuri H., sermonum T. zgovoren, besedljiv, fluit tempus et avidissimos sui deserit Sen. ph. ki po njem najbolj hlepijo, ki so najbolj lakomni nanj; objektni gen. se nadomešča s prepozicionalnimi izrazi: gens... ingenii avidi ad pugnam L. po svojem značaju bojaželjen, avidus ad mercedem Aug., aliquantum ad rem est avidior Ter. kar drhti po pomnožitvi svojega imetja, avida in novas res ingenia L. prevrata željni, avidae in direptiones manus L. ropanja željne, in instrumenta eius avidi Sen. ph., in omne fas nefasque avidi T., avidus in pecuniis locupletium Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Plin., Amm., avidi coniungere dextras V., avidi committere pugnam O., Chaos innumeros avidum confundere mundos Lucan.

2. occ. abs.
a) (denarja) lakomen, skop: hospes Pl., pater Ter., iudex Varr. fr., divitias conduplicant avidi Lucr., avidi heres, nautae H., gens avidissima Cu., avidi mores Pl., ingenium Pl., S., animus gratus, non appetens, non avidus Ci.; enalaga: manus avidae heredis H., servorum manus subitis avidae T.; pesn.: avida manus mortis Tib.; subst. avidus -ī, m skopuh, stiskač: considera,... quis quem fraudasse dicatur?... liberalis avidum Ci.
b) ješč, požrešen, nenasiten, nezmeren: pascuntur oves avidaeque iuvencae V., avida porca, avidi aegri, convivae H., avido dente convellere dapes O., avidi morsus O. hlastni; o zvereh (z)grabljiv, popadljiv, krvoločen: lupus, canes, leones O., tigris Lucan.; pren.: Charybdis O. ali mare Lucr., H., flammae O., ignis H., O., morbus Lucr. po žrtvah lakomna bolezen.
c) strasten, hud, divji: duces S. fr. ali Volcanus H. ali legiones T. bojaželjni -e, rex avidior quam patientior fuit O., libido Varr. fr., libidines Ci., cursus V. divji, nagel.

3. met. obsežen, obširen: pars, complexus Lucr.

baciláren bacillaire

bacilarna bolezen maladie ženski spol bacillaire

bacilarna griža stalna zveza
medicina (črevesna bolezen) ▸ bacilláris vérhas