Franja

Zadetki iskanja

  • trídeset treinta

    kakih trideset unos treinta
    v starosti tridesetih let a los treinta años de edad
    biti v tridesetih letih haber pasado los treinta
  • tujína foreign country, foreign parts pl

    v tujíni abroad
    biti v tujíni to be abroad
    iti v tujíno to go abroad
    živeti v tujíni to live abroad
  • ubránost harmonie ženski spol , accord moški spol , rythme

    ubranost barv harmonie des couleurs, arrangement moški spol de couleurs
    biti v ubranosti z s'harmoniser avec, s'accorder avec, s'entendre avec quelqu'un
  • ubránost armonía f

    ubranost barv armonía de colores
    biti v ubranosti z armonizar con
  • udeležen [ê] (-a, -o) beteiligt
    biti udeležen pri odločanju ipd.: teilhaben an, partizipieren (an), mitwirken (an)
    (biti v igri, igrati vlogo) mit im Spiel sein
    v nesreči udeležen avtomobil das Unfallauto
  • uk moški spol (-a …) die Lehre; die Ausbildung
    biti v uku pri in die Lehre gehen bei
  • uporab|a1 ženski spol (-e …)

    1. die Verwendung
    način uporabe die Verwendungsweise
    namen uporabe der Verwendungszweck
    področje uporabe der Verwendungsbereich
    možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
    možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
    ponovna uporaba die Wiederverwendung
    za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

    2.
    za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
    (brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
    za večkratno uporabo Mehrweg-
    (steklenica die Mehrwegflasche)

    3. medicina die Anwendung
    način uporabe Anwendungsweise
    področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
    za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

    4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
    pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
    vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
    začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
    biti v uporabi in Gebrauch sein
    ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
    za uporabo für den Gebrauch
    pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
    namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
    navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

    5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise
  • v prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
    priti v hišo entrare in casa
    iti v mesto andare in città
    zaviti v desno svoltare a destra
    vzeti v roko prendere in mano

    2. (za izražanje usmerjenosti) in:
    udarec v obraz pugno in faccia

    3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
    rdeč v obraz rosso in viso

    4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
    prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
    delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

    5. (za izražanje načina) in:
    v gosjem redu in fila indiana
    igrati v troje suonare in tre

    6. (za izražanje namena) in:
    dati a najem dare in affitto
    večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

    7. (za izražanje sredstva) in:
    zavit v odejo avvolto nella coperta

    8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
    verovati v koga credere in qcn.
    zaupati v koga fidarsi di qcn.
    biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

    9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
    pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
    preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
    razdeliti v dva dela dividere in due parti

    10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
    lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
    spraviti v red mettere in ordine

    11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
    to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
    stopiti v stranko aderire a un partito

    II. (z mestnikom)

    1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
    ostati v hiši restare a casa, in casa
    živeti v mestu vivere in città
    bivati v Trstu abitare a Trieste

    2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
    zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

    3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
    biti v vladi essere nel governo
    živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

    4. (za izražanje področja delovanja) in:
    delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

    5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
    v času kuge durante la peste
    vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
    končati v roku finire in tempo

    6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
    iti ven v dežju uscire con la pioggia
    reči v jezi dire in un attacco di rabbia

    7. (za izražanje načina) in, a, con:
    plesati v parih ballare in coppie
    ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
    posneti v barvah ritrarre a colori

    8. (za izražanje sredstva) in, con:
    pomoč v denarju aiuti in denaro

    9. (za izražanje količine) in:
    vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

    10. (za izražanje stanja) in:
    biti v formi essere in forma
    čokolada v prahu cioccolato in polvere

    11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
    zmagati v teku vincere nella corsa
    v vsakem pogledu in ogni caso

    12. (za izražanje istovetnosti) in:
    v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smehljati se v brado ridere dentro di sé
    pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
    pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
    pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
    pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
    pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
    pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
    pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
    pren. iti vase rientrare in sé
    evf. biti v letih essere in età avanzata
    v resnici in effetti
  • V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

    v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
    v šolo to school
    v gledališču at the theatre
    v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
    v Londonu (veliko mesto) in London
    v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
    v London, v Francijo to London, to France
    v mestu in town
    v inozemstvu, v inozemstvo abroad
    izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
    slab v angleščini weak in English
    v torek on Tuesday
    dvakrat v letu twice a year
    v tistem času at that time
    v starih časih in ancient times
    v novejšem času in recent times
    v mojih letih at my age
    v pradobi in prehistoric times
    v tem trenutku at this moment
    v pravem času at the right moment, just in time
    pozno v noč late into the night
    v roku 10 dni within 10 days
    v vojni in miru at war and at peace
    v ta namen for this purpose
    v imenu... in the name of...
    v redu in order
    biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
    hiša je bila v plamenih the house was on fire
    biti v skrajni bedi to be in utter poverty
    ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
    biti v vojni to be at war
    dospeti, prispeti v London to arrive in London
    hoditi v šolo to go to school
    pasti v vodo to fall into the water
    ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
    vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
    vreči v zrak to throw into the air
    zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
    živeti v Sloveniji to live in Slovenia
    to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months
  • vaj|a ženski spol (-e …)

    1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
    pripravljalna vaja Vorübung

    2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

    3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
    vaje s kiji das Keulenschwingen
    razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
    plavalne vaje das Übungsschwimmen
    dihalne vaje die Atemgymnastik
    prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

    4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
    priti do konca z vajami za X X durchproben
    oder za vaje die Probebühne
    vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

    5.
    vojaške vaje množina die Geländeübung
    orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

    6.
    duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

    7.
    vaje na fakulteti die Übung
    (praktikum) das Praktikum
    … za vajo Übungs-
    (branje die Übungslektüre)
    |
    biti iz vaje aus der Übung sein
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
    biti v vaji drin sein
    za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
    kot vaja übungsmäßig
    figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • večin|a ženski spol (-e …)

    1. pri števnih samostalnikih: die Mehrheit, die Mehrzahl, die meisten, der Großteil, der größte Teil (večina ljudi/hiš die meisten Leute/Häuser, der Großteil der Leute/Häuser); pri neštevnih samostalnikih: denarja, kruha, moke: der Großteil (des Geldes), das meiste (Geld)
    večino časa die meiste Zeit

    2. pri glasovanju: die Mehrheit (absolutna absolute Mehrheit, dvotretjinska Zweidrittelmehrheit, kvalificirana qualifizierte Mehrheit, navadna einfache Mehrheit, relativna relative Mehrheit, tesna knappe Mehrheit, tričetrtinska Dreiviertelmehrheit, v parlamentu Parlamentsmehrheit)
    figurativno molčeča večina schweigende Mehrheit
    ogromna večina erdrückende Mehrheit
    pretežna večina überwiegende Mehrheit
    večina glasov die Stimmenmehrheit
    odločitev večine die Mehrheitsentscheidung
    sklep večine der [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss
    biti v večini in der Überzahl sein, pri glasovanjih: die Mehrheit haben
    ki lahko doseže večino mehrheitsfähig
    narediti/postati sprejemljivo za večino mehrheitsfähig machen/werden
    volitve z večino glasov die Mehrheitswahl
    z večino izglasovati, sprejeti: mit Stimmenmehrheit
  • večína majority; the greater (ali major) part; the bulk; most; plurality

    absolutna (ogromna, vladna, velika, pičla, silna, relativna, potrebna, enostavna, dvetretjinska) večína absolute (crushing, government, great, narrow, overwhelming, relative, necessary, simple, two-thirds) majority
    ogromna večína a swingeing victory
    večína naroda the mass of the nation
    večína (od) nas the bulk of us, most of us
    večína glasov majority of votes
    večína ljudi the majority of people, most people
    z dvema glasovoma večíne by a majority of two
    z večíno glasov by a majority of votes, ZDA by a plurality (of votes)
    biti v veliki večíni to be in a substantial majority
    večína je za predlog the ayes have it
    ženske so bile v večíni the women were in the majority
    dobiti absolutno večíno to obtain an absolute majority
    bila je dosežena večína 200 glasov proti zakonskemu osnutku there was a majority of 200 against the bill
    s svojim glasom je odločil večíno he had a casting vote
    priključiti se večíni parlament to join the majority
  • veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

    ta zakon je še v veljávi that law is still in force
    ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
    biti v splošni veljávi to be current
    ostati v veljávi to remain in force
    stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
    novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week
  • veljáva valeur ženski spol , validité ženski spol , vigueur ženski spol ; (važnost) importance ženski spol ; (denarja) cours moški spol ; figurativno autorité ženski spol , crédit moški spol , poids moški spol

    zlata veljava (ekonomija) monnaie-or ženski spol
    biti v veljavi être en vigueur
    dobiti (stopiti) v veljavo (o zakonu) entrer en vigueur
  • veljáva valor m ; (veljavnost) validez f , vigor m ; (važnost) importancia f ; fig peso m , autoridad f , prestigio m ; crédito m ; (vpliv) influencia f ; (denarja) curso m legal ; jur vigencia f

    zlata veljava patrón m oro
    v veljavi en validez
    biti v veljavi ser válido, (zakon) estar vigente, estar en vigor
    je v veljavi (= velja) do ... tiene validez hasta...
    ne biti več v veljavi dejar de ser válido
    priti do veljave, dobiti (si) veljavo imponerse, hacerse valer, distinguirse, resaltar, sobresalir
    spraviti do veljave hacer valer
    stopiti v veljavo (o zakonu) entrar en vigor
  • verig|a1 ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
    izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
    … verige Ketten-
    (člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
    členek na verigi das Kettengelenk
    žvenketanje verig das Kettengeklirr
    podoben verigi kettenförmig
    biti v verigah in Ketten liegen
    dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
    dati/vkovati v verige in Ketten legen
    odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
    strgati se z verige sich von der Kette reißen
    povezati/skleniti se v verigo sich verketten
    zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen
  • veselj|e1 [ê] srednji spol (-a …)

    1. (radost) die Freude (ob snidenju Wiedersehensfreude)
    veliko veselje das Entzücken, die Entzückung
    veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
    na moje veliko veselje zu meiner großen Freude, zu meiner Entzückung
    od veselja vor Freude
    jokati od veselja Freudentränen vergießen
    kriki veselja das Freudengeschrei, der Jubel
    vzklikniti od veselja einen Freudenschrei ausstoßen
    poskočiti od veselja einen Freudensprung machen
    prekipevati od veselja sprühen vor Freude
    sijoč od veselja freudenstrahlend
    skakati od veselja Freudensprünge machen

    2. (zabava) das Vergnügen, der Spaß

    3. (zadovoljstvo) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
    z veseljem mit Freude, mit Vergnügen, gerne
    z veseljem pričakovati sich freuen auf
    |
    imeti veselje z seine Freude/seinen Spaß/sein Vergnügen haben mit
    ni nobeno veselj (das ist) kein reines Vergnügen
    pokvariti veselje komu (jemandem) die Suppe versalzen, den Spaß verderben
    iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
    biti v veselje komu (jemandem) Spaß machen, seine Freude haben an (ich habe meine Freude …)
    vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
  • víno vino m

    belo vino vino blanco
    desertno vino v. de postre, v. fino
    dišavno vino v. aromático
    domače vino v. del país
    krščeno vino v. bautizado
    kuhano vino v. caliente
    lahko vino v. ligero
    lansko, staro vino v. añejo
    mašno vino v. de misa
    mešano, rezano vino v. mezclado
    namizno vino v. de mesa
    fino namizno vino v. generoso
    naravno vino v. natural, v. de origen
    novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
    narejeno, umetno vino v. artificial
    nekrščeno vino v. moro
    peneče se vino v. espumoso
    rdeče vino v. tinto
    polsladko vino v. abocado
    sladko vino v. dulce
    samotok (vino) v. de lágrima
    svetlo rdeče vino v. clarete
    vino iz soda v. en pipas
    vino v steklenicah v. embotellado
    trpko vino v. seco
    zdravilno medicinal, v. medicamentoso
    železnato vino v. ferruginoso
    težko vino v. fuerte
    karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
    krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
    biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
    nalesti se vina tomarse del vino
  • vlad|a ženski spol (-e …) die Regierung, v Avstriji, ZRN: das Kabinett; (deželna Landesregierung, enostrankarska Einparteienregierung, koalicijska Koalitionsregierung, manjšinska Minderheitsregierung, manjšinska Minderheitskabinett, marionetna Marionettenregierung, vlada v senci Gegenregierung, Schattenkabinett, revolucionarna Revolutionsregierung, večinska Mehrheitsregierung, vlada v pregnanstvu Exilregierung, vojaška Militärregierung, začasna Interimsregierung, Interimskabinett, zvezna Bundesregierung)
    vlada narodne rešitve Allparteienregierung
    predsednik vlade der Ministerpräsident, der Regierungspräsident, v Avstriji, ZRN: der Kanzler
    konferenca predsednikov vlad die Ministerpräsidentenkonferenz
    podpredsednik vlade stellvertretender Ministerpräsident, der Vizekanzler
    predsednica vlade die Ministerpräsidentin, Regierungspräsidentin
    akt vlade der Regierungsakt
    član vlade das Regierungsmitglied
    izjava vlade die Regierungserklärung
    kriza vlade die Regierungskrise
    nastop vlade der Regierungsantritt
    preoblikovanje vlade die Regierungsumbildung, Regierungsneubildung
    sedež vlade der Regierungssitz
    seja vlade die Regierungssitzung, Kabinettssitzung
    sestava vlade die Regierungsbildung
    sklep vlade der [Regierungsbeschluß] Regierungsbeschluss
    s strani vlade regierungsseitig
    zastopnik vlade der Regierungsvertreter
    biti v vladi v koaliciji: mitregieren
    vprašanje vladi die Interpellation
    ki je blizu vladi regierungsnah
    vladi naklonjen regierungsfreundlich
    vladi nenaklonjen regierungsfeindlich
    zvest vladi regierungstreu