Franja

admirar občudovati; v začudenje spraviti; pohvaliti, odobriti, slaviti

admirarse (de) (za)čuditi se (nad)

adormecer [-zc-] uspavati, v spanje zazibati (otroka); utišati, k molku pripraviti; pomiriti

adormecerse zaspati; fig otrpel postati, zaspati (ud); fig nasladno živéti

adulterare

A) v. tr. (pres. adultero)

1. ponarediti, ponarejati (predvsem živila):
adulterare un vino, un medicinale ponarediti vino, zdravilo

2. pren. pokvariti, spriditi:
adultera tutto ciò che tocca spridi vse, česar se dotakne

3. star. zavesti, zavajati v prešuštvo

B) v. intr. star. prešuštvovati

adultérin, e [-rɛ̃, in] adjectif rojen v prešuštvu; botanique hibriden, mešan, križan

enfants masculin pluriel adultérins v prešuštvu rojeni otroci

adunia v izobilju, na pretek

adverbìjāl -ála m lingv. adverbial; pridevnik v funkciji prislova

Ađanin m, mn. Ađani prebivalec mesta Ade v Bački

aède [aɛd] masculin epski pesnik in recitator v stari Grčiji

aedile [í:dail] samostalnik
edil, nadzornik javnih zgradb v starem Rimu; mestni nadzornik

aérification [-fikasjɔ̃] féminin pretvoritev v zrak

aérifier [-fje] verbe transitif pretvoriti v zrak

aerify [ɛ́ərifai] prehodni glagol
v zrak, v nič spremeniti

āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.

aerobatics [ɛərɔbǽtiks] samostalnik
množina umetnije z letalom v zraku

aerobio v zraku živeč

aestivate [í:stiveit] neprehodni glagol
zoologija preživljati poletje v omrtvičenem stanju

aestivation [i:stivéišən] samostalnik
zoologija estivacija, preživljanje poletja v omrtvičenem stanju; poletno spanje

aetherius 3 (αἰϑέριος)

1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.

2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.

Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.

afèreza ž (gr. aphaíresis) lingv. afereza, opuščanje enega ali več glasov v začetku besede: tica, meti, Tone, Nace, letrika afereze su od ptica, imeti, Anton, Ignac, elektrika

affagottare

A) v. tr. (pres. affagōtto) zaviti, zviti, zamotati, povezati v culo:
la lavandaia affagottò la biancheria da lavare perica je povezala v culo perilo za pranje

B) ➞ affagottarsi v. rifl. (pres. mi affagōtto) nerodno, slabo, neokusno se obleči, oblačiti