Franja

živáhen (-hna -o) adj.

1. vivo, vivace, allegro:
živahni otroci bambini vivaci

2. brioso, vispo, arzillo:
živahen starček arzillo vecchietto
živahno dekle vispa ragazza
živahen otrok frugolo; rampichino, sbarazzino

3. vivace, movimentato, animato:
živahen trg, živahna ulica una piazza, una strada animata, movimentata

4. mosso, brioso, nervoso, esuberante:
živahen pogovor un discorso brioso
živahna hoja andatura nervosa
živahen tempo tempo mosso
živahna polemika schermaglia

5. brioso, acceso, brillante, fantasioso:
živahna barva colore brioso
živahen vzorec disegno fantasioso

6. (zelo dejaven) attivo

7. (velik, pogost) forte, intenso, sostenuto:
živahno povpraševanje po izdelkih forte domanda di prodotti

živilski pridevnik
1. (o živilih) ▸ élelmiszerLimonin obliv obarvamo z nekaj kapljicam živilske barve. ▸ A citromöntetet néhány csepp élelmiszerszínezékkel festjük meg.

2. (o proizvodnji) ▸ élelmiszeripari, élelmiszerPovezane iztočnice: živilska industrija, živilska tehnologija, živilski tehnik, živilski tehnolog

3. (o prodaji) ▸ élelmiszer

živílski food(-)

živílska industrija food-processing industry, food industry
živílski dobavitelj caterer
živílska karta (food) ration card
živílski kupon (odrezek) (food) ration coupon
živílski paket food parcel
živílski trg market place, market
živílski urad food office

živílski d'alimentation, alimentaire

živilska industrija industrie ženski spol des produits alimentaires
živilska nakaznica carte ženski spol d'alimentation
živilski trg marché moški spol (aux vivres)

ἀγορά, ion. ἀγορή, ἡ (ἀγείρω) 1. a) zbor, (narodna) skupščina; ἀγορὰν συνάγειν, τίθεσθαι, ποιεῖσθαι skupščino sklicati, λύειν razpustiti; ἀ. γίγνεται se vrši; b) govor v narodni skupščini, razprava, zgovornost; ἀγορὰς ἀγορεύειν govoriti v. 2. zbirališče, semenj, trg; ἀγορὰ πλήθουσα poln trg (čas, ko je trg poln in semenj živahen, dop. od 10.–12. ure), ἀμφὶ ἀγορὰν πλήθουσαν predpoldnem. 3. a) tržno blago, živila, hrana, živež; ἄγω ἀ-ν prinašam živila na trg, ἀπὸ τῆς ἀγορᾶς ζάω preživljam se s kupljenim živežem, ἀγορᾷ χρῆσθαι (na trgu) živež kupovati, ἀγορὰν παρέχειν semenj prirediti, prinesti živež na prodaj, οἱ ἐκ τῆς ἀγορᾶς sejmarji; b) trgovina, promet; εἰς τὴν ἀγορὰν πλάττειν za prodajo delati; c) carina, uvoznina; ἀγορὰς καρποῦσθαι.

ἐμπόριον, τό trg, tržišče, skladišče, luka, προστάται τοῦ ἐμπορίου tržni nadzorniki, οἶκος ἐμπορίου trgovska hiša NT.

ἐπι-σῑτίζομαι med. [fut. ἐπισιτιοῦμαι] preskrbim si, dobavljam si živež, zalagam, preskrbujem se z živežem ἐκεῖθεν, ἐκ τῆς χώρας, ἐκ τῆς ἀγορᾶς τὸ ἄριστον grem na trg po živež za zajtrk.

κωμό-πολις, εως, ἡ (κώμη) trg NT.

πληθώρη, ἡ ion. 1. polnost, množica, obilica, ἀγορᾶς čas, kadar je trg poln, predpoldan. 2. nasičenje, zadovoljitev, εὐπρηξίης popolna sreča.

πόλις, ἡ, ep. πτόλις [Et. staroindsko pūr, púra-m, trg, trdnjava. – Obl. at. πόλεως, πόλει, πόλιν, πόλι; πόλεις, πόλεων, πόλεσι, πόλεις; ep.: gen. πόλιος, πτόλιος, πόληος, dat. πόληι, πτόλεϊ, acc. πτόλιν, pl. πόλιες, πόληες, πολίων, πολίεσσι, πόλιας, πόληας; ion.: dat πόλι, pl. πόλισι, acc. πόλις; poet. gen. sg. πόλεος]. 1. mesto; pos. a) glavno mesto (Atene, Troja); b) mestni grad, zgornje (utrjeno) mesto (= ἀκρόπολις); c) trdnjava; d) rojstno mesto. 2. domača dežela, domovina, občina, (svobodna) država; τὰ τῆς πόλεως (πράγματα) državne zadeve, državni posli, državna uprava. 3. meščani, državljani.

πρητήριον, τό ion. = πρατήριον (πιπράσκω) tržišče, trg, sejm(išče).

φοιτάω, ion. φοιτέω [ep. impf. 3 sg. (ἐ) φοίτα, 3 du. φοιτήτην] 1. a) pogosto hodim (zahajam) kam, pri-, dohajam, obiskujem koga εἰς, πρός, παρά τινα; hodim semtertja, okrog hodim (hitim, letam, dirjam); εἰς διδασκάλου, -ων(sc. οἰκίαν) hodim, zahajam v šolo, εἰς αὐτό τινι pogosto se shajam s kom, hodim na razgovor s kom; b) rojim, blodim, klatim se, μανιάσιν νόσοις okoli besnim. 2. hodim na trg, dohajam (o dohodkih), dovažam se (o stvareh), ὄνομα prodiram do …, razširjam se (o slavi in govorici).

φόρον, τό (lat. forum) trg.

выпускать, выпустить izpuščati, izpustiti; (iz)delati;
в. книгу izdati knjigo;
в. автомобили с завода dobavljati avtomobile;
в. когти sprožiti kremplje;
в; деньги dati denar v promet;
в. заём razpisati posojilo;
в. на рынок товар vreči blago na trg;
в. снаряд пулю izstreliti;
в. из памяти pozabiti

запружать/запруживать, запрудить zajezovati, zajeziti (vodo);
толпа запрудила площадь množica je napolnila trg;

обжорный (zast.) živilski;
о. ряд živilski trg

поступать, поступить ravnati s kom; stopati, stopiti (v službo); prihajati, priti;
п. великодушно ravnati velikodušno;
п. решительно red napraviti;
п. в солдаты postati vojak;
п. в университет vpisati se na univerzo;
к нам поступило прошение k nam je prišla prošnja;
п. на рынок priti na trg (blago);
п. в пользу priti v dobro;
имения поступили в казну posestva so pripadla državi

приваливать, привалить (pri)valiti (se); prista(ja)ti (ladja); pridrveti;
много народу привалило на площадь veliko ljudstva se je zgrnilo na trg

сумка f mošnja, torba, torbica;
сумка для провизии torba za na trg;,
сердечная сумка (anat.) osrčnik

товарный blagoven;
товарный склад skladišče (blaga);
т. поезд tovorni vlak;
товарное производство produkcija za trg;
товарный хлеб žito za prodajo