Franja

πρύτανις, εως, ὁ, ion. -ιος (sor. πρυμνός) 1. pritan, načelnik, predsednik, predstojnik, voditelj, vladar; pos. a) οἱ πρυτάνεις τῶν ναυκράρων predstojniki navkrarij; b) odbor svetovalstva, t. j. 50 članov svetovalstva, ki so opravljali državne posle. 2. reditelj (bojnih iger).

πτίσσω [Et. kor. p(t)eis-, zdrobiti, treti; lat. pinso, ere, pistor; slov. phem, phati (h iz s), pšeno, pšenica, pesta. – Obl. aor. ἔπτισα]. ion. olupim, oluščim, stolčem, razdrobim.

σῑγηλός 3 molčljiv, molčeč, tih, miren, σῴζοντες τά τ' ἐκ ποδῶν σιγηλὰ καὶ γλώσσης ἄπο ustavljajoč noge in jezik (da ne bi izdala hrušč in glas, kje da smo).

σκιᾱτροφέω, ion. σκιητροφέω (σκιά, τρέφω) 1. trans. vzgajam v senci (t. j. mehkužno). 2. intr. pass. ležim, prebivam v senci, živim mehkužno.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.

συμ-βουλή, ἡ συμβουλία, ἡ (σύμβουλος) 1. svet, nasvet, ἡ ἱερὰ συμβουλὴ λεγομένη takozvani sveti nasvet, t. j. po znanem pregovoru (συμβουλὴ ἱερὸν χρῆμα) zabičevana svetost (vestnost) nasveta. 2. posvetovanje, pouk. 3. seja svetovalstva.

συμμορία, ἡ simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavali pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.

συντέλεια, ἡ 1. a) skupno plačevanje, skupen prispevek, donesek; b) v Atenah: davčna skupina, t. j. 5-15 ljudi, ki so morali skupno opremiti eno triero. 2. dopolnitev, izvršitev, konec NT, λαμβάνω συντέλειαν dovršim se, končam se.

τἄρ = τ' ἄρ, τὲ ἄρ.

τέ enkl. členica [Et. iz gwe, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; τέ … τέ in τέ … καί i … i, deloma … deloma, ne le … ampak tudi, kakor … tako ὃς Χρύσην ἀμφιβέβηκας Κίλλαν τε ζαθέην Τενέδοιό τε ἶφι ἀνάσσεις, πατὴρ ἀνδρῶν τε θεῶν τε, δύσετο τ' ἠέλιος σκιόωντό τε πᾶσαι ἀγυιαί, αὐτός τε ἔδησα καὶ παρὼν ἐκλύσομαι; οὔτε (μήτε) … τέ sicer ne … pač pa (lat. neque … et). 2. v epskem jeziku pristopa τε (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: ὅς τε, γάρ τε, δέ τε, ἐπεί τε itd.; navadno se v tej zvezi ne prevaja.

τετρά-μετρος 2 (μέτρον) ki sestoji iz štirih mer (metrov) t. j. daktilov ali štirih dipodij t. j. osem stopic (jambov ali trohejev), osmerostopen; τὸ τετράμετρον četveromer, tetrameter.

τίω [Et. iz kor. qwei, spoštovati, čislati, slov. cena, gršk. τίνω, τιμή, τίσις in ποινή (idevr. qw = gršk. π ali τ). – Obl. impf. iter. τίεσκον, fut. τῑ́σω, aor. ἔτῑσα, pf. pass. τέτῑμαι, ep. pr. inf. τιέμεν, impf. τῖον, τίον, aor. τῖσα, aor. med. cj. 2 sg. τίσεαι, 3 sg. τίσεται]. 1. častim, spoštujem. 2. določim ceno, cenim γυναῖκα τεσσαράβοιον.

τραγῳδία, ἡ (τραγ-ῳδός) pesem kozlov (t. j. pevcev, ki so bili oblečeni v kozje kože), žaloigra, tragedija; resna drama; vzvišena pesem, žalosten dogodek.

τρέμω [Et. kor. t(e)rem, tresti se; lat. tremo, ere, tremor; sor. slov. tresem se (iz kor. teres- in t(e)rem)] drhtim, tresem se, drgetam, trepetam, bojim se, τινά, τί koga (česa), περί τινος za koga, z inf., μή, ὅτι.

τρίτος 3, ep. τρίτατος [Et. lat. tertius, slov. tretji, nem. dritte(r)] tretji; τρίτος αὐτός samotretji (t. j. z dvema drugima), ἡ τρίτη(sc. ἡμέρα) tretji dan, t. j. predvčerajšnjim ali pojutrišnjem; τὸ τρίτον: a) tretjina; b) tretjikrat, tretjič, ἐπὶ τῷ τρίτῳ na tretje znamenje.

τρι-χοίνικος 2 ki drži tri merice (χοίνικες) t. j. približno tri litre.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

φύω [Et. lat. sor. fui, futurus, slov. biti (iz by-ti), sem, bivati, nem. (ich) bin, bauen (stvn. būan), gršk. φύσις, φυτόν, φῦλον. – Obl. ῠ pred vok., ῡ pred kons.; fut. φῡ́σω, aor. ἔφῡσα, ep. impf. 3 sg. φύεν; intr. in med. φύομαι, fut. φῡ́σομαι, aor. ἔφῡν, cj. 3 sg. φύῃ, 3 pl. φύωσι, opt. φυίη, φύη, inf. φῦναι, pt. φῡ́ς, pf. πέφῡκα; ep. impf. med. φύοντο, aor. 3 sg. φῦ, 3 pl. ἔφῡν, redupl. aor. ἐπέφῡκον, pf. 3 pl. πεφῡ́κασι, πεφύᾱσι, pt. masc. πεφυῶτες, -ῶτας, fem. πεφυυῖα, plpf. πεφῡ́κεε(ν), NT pt. φυέν, fut. φυήσεσθαι]. I. act. 1. trans. storim, da kaj nastane, storim, da raste ali uspeva; povzročam, pripravljam πόνους τινί, ustvarjam, podelim φρένας τιvί; poganjam, rodim, donašam; ἄδηλα spravljam na dan, πώγωνα puščam si rasti brado, dobivam brado; γλώσσαν dobim, φρένας izpametujem se (Sof. El. 1463 postanem prevzeten), δόξαν napihnem se; ὁ φύσας oče, οἱ φύσαντες starši, ἡ ἡμέρα φύσει σε dan bo pokazal tvoj rod (kdo te je rodil). 2. intr. sem, postanem, rastem Il. I 149, NT Hebr. 12, 15. II. pass. 1. nastanem, rastem, rodim se, sem kakega rodu, izhajam od koga τινος, ἐκ, ἀπό τίνος, τὰ φυόμενα rastline, τὰ ἐκ τῆς γῆς φυόμενα zemeljski pridelki, μέγα πρᾶγμα velika nevarnost nastaja, ἔν τ' ἄρα οἱ φῦ χειρί stisnil mu je roko, ὀδὰξ ἐν χείλεσι vgriznem se v ustnice; aor. ἔφυν postal sem. 2. (pf. πέφυκα) sem od narave tak, sem sposoben za kaj, sem (bistroumen), οἱ τὰ σώματα πρὸς ὥραν (οἱ τὰς ψυχὰς πρὸς τὴν ἀρετὴν) εὖ πεφυκότες od narave bogato obdarjeni z lepimi telesi (z lepim dušami), οὕτως πεφυκότων v teh (takih) razmerah, ἄνθρωπος πεφυκώς človek, kakor je od narave ustvarjen, ὁ ἄνθρωπος πέφυκεν ὑπερφρονεῖν je po svoji naravi nagnjen k ošabnosti, πολὺ ῥᾷον ἔχοντας φυλάττειν ἢ κτήσασθαι πέφυκε πάντα naravno je, da je lažje; δένδρα πεφυκότα čvrsto ukoreninjena drevesa τὰ τοῖς ἵπποις πεφυκότα (ἡδέα) naravi konj (konjem) primerno.

χλιδή, ἡ, dor. χλιδᾱ́ [Et. kor. ghlid, nem. gleißen (stvn. glīzen), glitzern] 1. mehkužnost, bujnost, razkošnost, ἐν χλιδῇ mehkužno. 2. a) kras, nakit, καράτομοι χλιδαί na glavi odstriženi okras, t. j. bujni lasje; b) ponos, prevzetnost, domišljavost.