Franja

Zadetki iskanja

  • blížji (-a -e) adj.

    1. vicino, prossimo:
    bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani

    2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
    slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri
  • blížnji cercano; vecino, convecino; próximo; contiguo; inminente

    bližnji sorodnik pariente m cercauo
    bližnja nevarnost peligro m inminente
    ljubezen do bližnjega amor m al prójimo
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bogotáj(ec) atheist

    bogotájen atheistic(al)
  • bolečína dolor m

    ostra (glodajoča, zbadajoča) bolečina dolor punzante (roedor, lancinante)
    porodne bolečine dolores pl (del parto)
    izžarevanje bolečine irradiación f del dolor
    (ne)občutljiv za bolečino (in)sensible al dolor
    blažilo za bolečino calmante m, analgésico m
    (o)lajšanje bolečine atenuación f (ali alivio m) del dolor
    potrpežljivo prenašati bolečino sufrir con paciencia el dolor
    povzročiti komu bolečino causar dolor a alg, hacer sufrir a alg
    trpeti hude bolečine sufrir grandes dolores
  • boléti (-ím)

    A) imperf.

    1. dolere, far male, avere male:
    glava, zob me boli mi fa male, mi duole la testa, il dente; ho mal di testa, di denti

    2. ekst. fare male, dolere:
    sramota ga boli gli pesa la vergogna
    PREGOVORI:
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) imperf. impers. sentire male, fare male, dolere (tudi pren.):
    boli me v prsih sento male al petto
    boli ga, ko vidi mater jokati gli duole veder piangere la madre
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • bómba (-e) f

    1. voj. bomba:
    metati bombe lanciare bombe
    bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
    dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
    ročna bomba bomba a mano
    bomba Molotov bomba Molotov
    globinska bomba bomba di profondità
    atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
    tempirana bomba bomba a orologeria

    2. teh. (jeklenka) bombola

    3. pren. notizia bomba

    4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
    med. kobaltova bomba bomba al cobalto
  • bonbón (-a) m caramella:
    mentolni, mlečni bonbon caramella di menta, caramella al latte
    čokoladni bonbon cioccolatino
  • bóraksov (-a -o) adj. kem. di borace:
    boraksov biser perla al borace
  • bórza (-e) f

    1. ekon. borsa:
    tečaji na borzi listino di borsa
    efektna borza borsa valori
    borza vrednostnih papirjev borsa valori
    blagovna borza borsa merci
    igrati na borzi giocare in borsa

    2.
    črna borza borsa nera, mercato nero
    prodati, kupiti na črni borzi vendere, comprare al mercato nero
  • brátovščina (-e) f

    1. rel. confraternita

    2. pren. compagnia, brigata:
    vesela bratovščina allegra brigata
    zelena bratovščina i cacciatori
    pren. piti bratovščino passare al tu
  • bŕcati (-am) | bŕcniti (-em) imperf., perf.

    1. calciare, tirare calci; scalciare; pog.
    brcati žogo giocare al pallone
    (kot podkrepitev) naj me koklja brcne, če lažem possa morire ammazzato se mento
    inter. naj ga koklja brcne! gli venisse un colpo!

    2. calciare, spingere col piede

    3. pren. (odpustiti iz službe) licenziare (su due piedi, in tronco)
  • brég (-a) m

    1. riva; sponda, proda:
    desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
    morski breg riva del mare, litorale
    stopiti na breg raggiungere la riva
    reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

    2. (strmina) china, salita:
    položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
    hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
    hiša v bregu una casa sul versante
    hoditi, voziti v breg andare in salita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
    pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
    PREGOVORI:
    tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti
  • brême (-éna) n

    1. carico, fardello, peso; soma:
    maksimalno dovoljeno breme carico massimo consentito (al veicolo)
    nareč. breme dračja fascina

    2. pren. peso, fardello:
    težko breme mu je padlo od srca si è liberato di un grande peso

    3. pren. (obveznost, dolžnost) onere; obbligo

    4. (davščina) tributo:
    davčno breme carico fiscale, tributario; tributo, tassa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti komu v breme essere a carico di qcn., essere mantenuto da qcn.
    ekon. v breme a carico
    jur. dokazno breme carico probatorio
  • brísan (-a -o) adj.

    1. asciugato; pulito

    2. cancellato:
    voj. brisani prostor terreno scoperto, esposto al tiro
  • bròn (-a) m

    1. metal. bronzo:
    vlivati bron fondere il bronzo
    elektrotehnični bron bronzo telefonico
    metal. beriljev bron bronzo al berilio

    2. pren. šport. medaglia di bronzo

    3. knjiž. campana
  • céna (-e) f

    1. prezzo; costo:
    nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
    izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
    pren. bratovska cena prezzo di favore
    smešno nizka cena prezzo stracciato
    dnevne cene prezzi correnti
    fiksna cena prezzo fisso
    izklicna cena prezzo base (nell'asta)
    proizvodna cena prezzo di costo
    sezonska cena prezzo stagionale
    cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
    tovarniška cena prezzo di fabbrica
    dejanska cena prezzo effettivo
    ekonomska cena prezzo economico
    fakturna cena prezzo fatturato
    maksimirana cena prezzo calmierato
    lastna cena prezzo di costo
    tržna cena prezzo di mercato
    prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
    gibanje cen andamento dei prezzi
    zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
    cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
    cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
    navijati cene far salire i prezzi
    prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
    popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
    prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
    subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
    spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

    2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
    njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
    pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
    pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
    PREGOVORI:
    lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda
  • céna precio m

    kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
    po ceni od al precio de
    za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
    za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
    najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
    zadnja cena último precio
    dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
    zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
    enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
    pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
    cena na drobno precio al pormenor
    za majhno ceno (poceni) a bajo precio
    po najnižji ceni al precio ínfimo
    za polovično ceno a mitad de precio
    blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
    dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
    fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
    navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
    stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
    ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
    nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
    indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
    biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
    dogovoriti se za ceno convenir un precio
    določiti ceno fijar un precio
    imeti visoko ceno tener alto precio
    označiti cene marcar los precios
    cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
    prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
    popustiti v ceni rebajar el precio
    vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
    zahtevati (neko) ceno pedir un precio
    znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
    cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo