blížji (-a -e) adj.
1. vicino, prossimo:
bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani
2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri
Zadetki iskanja
- blížnji cercano; vecino, convecino; próximo; contiguo; inminente
bližnji sorodnik pariente m cercauo
bližnja nevarnost peligro m inminente
ljubezen do bližnjega amor m al prójimo - bòb1 (bôba) m
1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai
2. caccola
3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus) - bóg (-á) m
1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione
2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'
4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui
5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato - bogotáj(ec) atheist
bogotájen atheistic(al) - bolečína dolor m
ostra (glodajoča, zbadajoča) bolečina dolor punzante (roedor, lancinante)
porodne bolečine dolores pl (del parto)
izžarevanje bolečine irradiación f del dolor
(ne)občutljiv za bolečino (in)sensible al dolor
blažilo za bolečino calmante m, analgésico m
(o)lajšanje bolečine atenuación f (ali alivio m) del dolor
potrpežljivo prenašati bolečino sufrir con paciencia el dolor
povzročiti komu bolečino causar dolor a alg, hacer sufrir a alg
trpeti hude bolečine sufrir grandes dolores - boléti (-ím)
A) imperf.
1. dolere, far male, avere male:
glava, zob me boli mi fa male, mi duole la testa, il dente; ho mal di testa, di denti
2. ekst. fare male, dolere:
sramota ga boli gli pesa la vergogna
PREGOVORI:
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
B) imperf. impers. sentire male, fare male, dolere (tudi pren.):
boli me v prsih sento male al petto
boli ga, ko vidi mater jokati gli duole veder piangere la madre - bóljši (-a -e) adj.
1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi
2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale
3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari - bómba (-e) f
1. voj. bomba:
metati bombe lanciare bombe
bombardirati z zažigalnimi bombami bombardare con bombe incendiarie
dimna, plinska, solzilna, rušilna bomba bomba fumogena, asfissiante, lacrimogena, dirompente
ročna bomba bomba a mano
bomba Molotov bomba Molotov
globinska bomba bomba di profondità
atomska, hidrogenska bomba bomba atomica, all'idrogeno
tempirana bomba bomba a orologeria
2. teh. (jeklenka) bombola
3. pren. notizia bomba
4. šport. (silovit strel v vrata) bolide
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
geol. vulkanska bomba bomba vulcanica
med. kobaltova bomba bomba al cobalto - bonbón (-a) m caramella:
mentolni, mlečni bonbon caramella di menta, caramella al latte
čokoladni bonbon cioccolatino - bóraksov (-a -o) adj. kem. di borace:
boraksov biser perla al borace - bórza (-e) f
1. ekon. borsa:
tečaji na borzi listino di borsa
efektna borza borsa valori
borza vrednostnih papirjev borsa valori
blagovna borza borsa merci
igrati na borzi giocare in borsa
2.
črna borza borsa nera, mercato nero
prodati, kupiti na črni borzi vendere, comprare al mercato nero - brátovščina (-e) f
1. rel. confraternita
2. pren. compagnia, brigata:
vesela bratovščina allegra brigata
zelena bratovščina i cacciatori
pren. piti bratovščino passare al tu - bŕcati (-am) | bŕcniti (-em) imperf., perf.
1. calciare, tirare calci; scalciare; pog.
brcati žogo giocare al pallone
(kot podkrepitev) naj me koklja brcne, če lažem possa morire ammazzato se mento
inter. naj ga koklja brcne! gli venisse un colpo!
2. calciare, spingere col piede
3. pren. (odpustiti iz službe) licenziare (su due piedi, in tronco) - brég (-a) m
1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato
2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti - brême (-éna) n
1. carico, fardello, peso; soma:
maksimalno dovoljeno breme carico massimo consentito (al veicolo)
nareč. breme dračja fascina
2. pren. peso, fardello:
težko breme mu je padlo od srca si è liberato di un grande peso
3. pren. (obveznost, dolžnost) onere; obbligo
4. (davščina) tributo:
davčno breme carico fiscale, tributario; tributo, tassa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti komu v breme essere a carico di qcn., essere mantenuto da qcn.
ekon. v breme a carico
jur. dokazno breme carico probatorio - brísan (-a -o) adj.
1. asciugato; pulito
2. cancellato:
voj. brisani prostor terreno scoperto, esposto al tiro - bròn (-a) m
1. metal. bronzo:
vlivati bron fondere il bronzo
elektrotehnični bron bronzo telefonico
metal. beriljev bron bronzo al berilio
2. pren. šport. medaglia di bronzo
3. knjiž. campana - céna (-e) f
1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari
2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda - céna precio m
kupna, prodajna cena precio de compra, de venta
po ceni od al precio de
za vsako ceno a cualquier precio, fig a toda costa, cueste lo que cueste
za nobeno ceno a ningún precio; fig por nada, de ningún modo
najnižja (zadnja) cena mínimo precio posible
zadnja cena último precio
dogovorjena, sedanja, sprejemljiva, stalna cena precio convenido, actual, aceptable, fijo
zmerna, znižana, ugodna, pretirana cena precio módico ali razonable, reducido, ventajoso, excesivo ali exorbitante
enotna, nedosegljiva, predpisana, prosta, stabilna, nedostopna cena precio único ali unificado, inasequible, prescrito, libre, estable, prohibitivo
pavšalna, smešna ali slepa cena precio en junto (ali a destajo), irrisorio
cena na drobno precio al pormenor
za majhno ceno (poceni) a bajo precio
po najnižji ceni al precio ínfimo
za polovično ceno a mitad de precio
blokiranje, formiranje, gibanje cen blocaje m, formación f, movimiento m de los precios
dogovor o cenah acuerdo m sobre los precios
fluktuacija, nihanje, reguliranje cen fluctuación f, oscilación f, regulación f de precios
navijanje, zvišanje (dvig), znižanje, kontrola cen aumento m arbitrario, aumento m (alza f ali subida f), reducción f, control m de precios
stabiliziranje, stabilnost cen estabilización f, estabilidad f de precios
ustavitev, zamrznjenje cen inmovilización f, congelación f de precios
nenaden padec cen baja f (ali caída f) brusca de precios
indeks, lestvica, razpon, raven cen índice m, escala f, margen m, nivel m de precios
biti vreden svoje cene valer lo que cuesta
dogovoriti se za ceno convenir un precio
določiti ceno fijar un precio
imeti visoko ceno tener alto precio
označiti cene marcar los precios
cene padajo, rastejo los precios bajan, suben
prodati pod ceno vender perdiendo, malvender
popustiti v ceni rebajar el precio
vprašati po ceni, za ceno preguntar el precio
zahtevati (neko) ceno pedir un precio
znižati, zvišati cene reducir (ali bajar), aumentar los precios
cene se še kar naprej dvigajo los precios siguen subiendo