Franja

čezatlantski pridevnik
1. (o sodelovanju z Ameriko) ▸ transzatlanti, tengerentúliVoditelji EU in ZDA so potrdili skupno zavezanost sklenitvi ambicioznega čezatlantskega sporazuma o prosti trgovini. ▸ Az EU és az USA vezetői megerősítették az ambiciózus transzatlanti szabadkereskedelmi megállapodás iránti közös elkötelezettségüket.
2. (o prečkanju Atlantika) ▸ transzatlantiNa čezatlantskih poletih je KLM svoje zmogljivosti že zmanjšal za 28 odstotkov. ▸ A KLM már 28%-kal csökkentette kapacitását a transzatlanti járatokon.Ladje bodo plule na treh plovnih poteh: med Azijo in Evropo ter na čezpacifiških in čezatlantskih povezavah. ▸ A hajók három útvonalon közlekednek majd: Ázsia és Európa között, valamint a Csendes-óceánon és az Atlanti-óceánon átívelő útvonalakon.

čigaver

1. wessen, dessen

2.
čigaver že je X wem X auch gehören mag

čím as soon as; the moment...; no sooner... than...

čímprej as soon as possible
čím prej tem bolje the sooner the better
čím več tem bolje the more the better
čím... tem... the... the...
čím večji tem važnejši the bigger the more important
čím več imaš, tem več hočeš imeti the more you have, the more you want
čím je stopil v sobo, že je videl... as soon as he entered the room, he saw..., no sooner did he enter the room than he saw...

čivka|ti (-m) čivkniti schilpen; piepen
to že vrabci čivkajo die Spatzen pfeifen es von allen Dächern

čívkati¹ (-am) | čívkniti (-em) imperf., perf.

1. cinguettare (tudi ekst.):
pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi ne parlano anche i passeri, è cosa risaputa

2. pejor. pog. parlare, raccontare:
da mi ne čivkneš o tem! mi raccomando, acqua in bocca!

3. crepare, stendere le cuoia

čívkati piar; piolar

to čivkajo že vrabci na strehah todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces

črpalka samostalnik
1. (naprava) ▸ szivattyú, pumpaZa črpanje vode so uporabljali močne črpalke, z njimi so bunker v dobrih treh urah spremenili v suh dok. ▸ Nagy teljesítményű szivattyúkkal szivattyúzták ki a vizet, és a bunkert alig három óra alatt szárazdokká alakították.
Severni krak namakalnega sistema, ki bo zajemal okoli 1550 hektarov površin, bo deloval izključno s črpalkami. ▸ Az öntözőrendszer északi szakasza, amely mintegy 1550 hektárt fog lefedni, kizárólag szivattyúkkal működik majd.
Povezane iztočnice: inzulinska črpalka, insulinska črpalka, potopna črpalka, infuzijska črpalka, batna črpalka, vakuumska črpalka, vakumska črpalka, pretočna črpalka

2. (zgradba za točenje bencina) ▸ kút, töltőállomás, üzemanyagtöltő állomásNa črpalki bodo po novem prodajali tudi plin za gospodinjstvo. ▸ A töltőállomásokon újabban háztartási gázt is árusítanak.
Petrol je zaradi manjše prodaje lani že zaprl eno črpalko ob meji z Italijo, o zaprtju petih črpalk pa se še odločajo. ▸ A Petrol tavaly az alacsonyabb értékesítés miatt már bezárt egy kutat az olasz határ mentén, további öt benzinkút bezárásáról pedig később döntenek.
Povezane iztočnice: bencinska črpalka

črta diskretnosti stalna zveza
(za razdaljo med strankami) ▸ diszkréciós vonal, diszkréciós csík
V bankah, na poštah in v lekarnah je že nekaj let na tleh zarisana črta diskretnosti, ki posamezniku omogoča vsaj malce intimnosti. ▸ A bankokban, a postákon és a gyógyszertárakban már néhány éve diszkréciós csíkot festettek fel a padlóra, amely a legalább némi távolságtartást biztosít.

čŕv (-a) m

1. verme; (lesni) tarlo:
goditi se komu kot črvu v loju stare come un pascià, come un re
že dolgo ga jedo črvi è da lungo tempo pasto dei vermi
zvijati se kot črv torcersi come un verme

2. pren. (moreč občutek) tarlo, tormento, tormentone; redko verme

3. pren. (nepomemben človek) verme, vermiciattolo

4. med. (gnojno vnetje na prstu) giradito, patereccio, paronichia

čuvaj mreže frazem
v športu (vratar) ▸ hálóőr, kapuőr
Že dobro minuto kasneje pa je na drugi strani odlično posredoval slovenski čuvaj mreže Jan Oblak. ▸ Egy jó perccel később a szlovén hálóőr, Jan Oblak nagyot mentett a másik oldalon.
Sopomenke: čuvar mreže

čvékniti (-em) perf.

1. pejor. ciarlare, blaterare

2. dire, parlare:
no, čvekni že kaj su, parla

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

dabeisein^*, dabei sein* biti zraven; figurativ pomagati pri; etwas zu tun: začeti, lotiti se (du könntest schon längst dabeisein že zdavnaj bi bil lahko začel/bi se lahko lotil)

daccapo, da capo

A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
punto e daccapo pika, nova vrsta!
eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami

B) m da capo:
aria col daccapo glasba da capo arija

dagewesen, da gewesen: dagewesen sein ➞ [dasein] da sein, alles schon dagewesen nič novega, vse je svet že videl

dagli² inter. drži ga! po njem!:
dagli al ladro! držite tatu!
dagli oggi, dagli domani daj danes, daj jutri
e dagli! že spet!

dai² inter.
dai, non prendertela ne bodi no hud!
dai, smettila nehaj že vendar!
e dai uh!, uf!

daj

1. z velelnikom: se ne prevaja (daj, pridi! komm! daj, vstani! steh auf!)

2.
daj, da … [laß] lass (daj, da te pogledam [laß] lass dich anschauen, daj, da preberem [laß] lass mich lesen)

3.
daj no (že) z velelnikom: schon (daj no, pridi/povej komm schon/sag es schon)

4.
daj no (le) z velelnikom: doch (daj no, pridi komm doch)

5.
daj no, daj! hör auf! nimm's nicht so!

6.
daj ga! gib's ihm!
le daj! immer zu!

7.
daj sem! her damit!
| ➞ → dati, ➞ → Bog, ➞ → mir

daleč

1. prostorsko: weit
kako daleč je še do X? wie weit ist es noch bis X?
za razdalje: weit, -weit (kilometre kilometerweit, milje meilenweit)
neskončno daleč figurativno weltenweit
daleč naprej weit voraus
daleč nazaj weit zurück
daleč proč oditi: weit fort, stanovati: weit weg
daleč naokrog weit herum/weit und breit/im weiten Umkreis, potovati po svetu: in der Welt weit herumkommen
od daleč priti, prinesti: von weither

2. s stališča govorca: fern
od daleč priti: aus der Ferne
gledati, opazovati, doživljati: von fern
od blizu in daleč aus/von nah und fern
daleč od česa fern von (tu hier, drugih den übrigen, mesta der Stadt)
figurativno daleč od mestnega hrupa fern dem lauten Treiben der Stadt
figurativno (še malo ne) weitab von (vsakdanjosti weitab vom Alltäglichen)

3. časovno:
ni več daleč dan der Tag ist nicht mehr fern

4.
(tja) daleč weithin (je slišati X ist X zu hören)

5.
na daleč znan: weitbekannt
spoznati: von weitem/aus großer Entfernung/von ferne

6. napredovanje: weit (v življenju/poklicu je daleč prišel er hat es im Leben/in seinem Beruf weit gebracht; bolezen je že daleč napredovala die Krankheit ist schon weit fortgeschritten)
figurativno tako daleč je s teboj so weit ist es schon mit dir gekommen
biti tako daleč [soweit] so weit sein
figurativno priti daleč es weit bringen

7. (zdaleč) bei weitem, mit Abstand (največji/najboljša bei weitem/mit Abstand der größte/die beste), weitaus (der weitaus größte/die weitaus beste)
še daleč ne längst nicht, noch lange nicht/noch lange kein

8.
daleč od česa (oddaljen od česa) fern von, -fern
(od kopnega landfern, od prakse praxisfern, od realnosti realitätsfern, od sodobnosti gegenwartsfern)

9.
daleč od tega, da bi … weit davon entfernt, zu …

10.
nesti daleč glas: tragen
poseči daleč nazaj (weit) ausholen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
|
figurativno počasi se daleč pride langsam, aber sicher/mit Gemach kommt man auch weit
| ➞ → jabolko, ➞ → pod ceno

dáleč adv.

1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
ne daleč non lontano
daleč od lontano da
od daleč da lontano
do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
biti daleč essere lontano
videti daleč vedere lontano, prevedere

3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore