Franja

fon [ó] moški spol (-a …) fizika das Phon
število fonov die Phonzahl

frekvenc|a [é] ženski spol (-e …) die Frequenz (tudi fizika, medicina), -frequenz (dihanja Atemfrequenz, za klic v sili Notfrequenz, najvišja Höchstfrequenz, nizka Niederfrequenz, visoka Hochfrequenz, zvočna Tonfrequenz); (pogostost) die Häufigkeit; die Frequenz, die Rate; (nihajno število) die Schwingungszahl
… frekvence Frequenz-
(merilnik der Frequenzmesser, sprememba die Frequenzänderung)
nastaviti na frekvenco trimmen

frequentia -ae, f (frequēns)

1. navzočnost mnogih, številen obisk, naval, prihod v velikem številu: tabulas in foro summā hominum frequentiā exscribo Ci., domum reducebatur cum maxima frequentia Ci. ali maximā vulgi frequentiā N. ob silnem navalu, fr. vestra incredibilis mihi spem adfert Ci., fr. equitum Romanorum Ci., frequentiam atque officium suum ei praestiterant Hirt. v velikem številu so mu bili izkazali (storili) usluge, fr. scholarum Q.

2. meton.
a) številna skupščina, številen zbor, množica (ljudstva): tanta ex frequentia nemo inveniri potuit, qui … Ci., fr. totius Italiae convenit uno tempore Ci., maximā frequentiā civium adstante Ci., non usitatā frequentiā stipati sumus Ci., Roma frequentiā crevit L. Rim se je povečal po številu prebivalstva, v Rimu je naraslo (se je pomnožilo) število prebivalstva, fr. advenarum Cu., auditorum Q.
b) pogostnost, množina (o rečeh): de frequentia epistularum nihil te accuso Ci. ep., fr. sepulcrorum Ci., caeli Vitr. gostost.

glas¹ moški spol (-u, -ova, -ovi)

1. (zvok) der Laut (tudi fizika, v fonetiki)
živalski glas der Tierlaut, der Ruf

2. pri govoru, petju, glasbi: die Stimme, -stimme (angelski Engelstimme, človeški Menschenstimme, ptičji Vogelstimme, živalski Tierstimme; dekliški Mädchenstimme, deški Knabenstimme, moški Männerstimme, otroški Kinderstimme, ženski Frauenstimme; bobneč Donnerstimme, drhteč Zitterstimme, grlen Kehlstimme, piskav Fistelstimme, zagrobni Grabesstimme; glasba pevski Singstimme, zborovski Chorstimme, solo Solostimme, osnovni Grundstimme, spodnji Unterstimme, zgornji Oberstimme; orgelski Orgelstimme)
obseg glasu glasba der Stimmumfang
izginotje glasu lingv. der Lautuntergang
nadomestitev glasu die Lautsubstitution
sprememba glasu die Lautveränderung
glas ljudstva figurativno die Volksstimme
notranji glas/glas vesti innere Stimme
glas srca die Stimme des Herzens
glas vesti die Stimme des Gewissens

3. pri glasovanjih, volitvah: die Stimme, -stimme (glasovalni Wahlstimme, proti Gegenstimme, Neinstimme, za Jastimme, nasprotni Gegenstimme)
posvetovalni glas beratende Stimme
vzdržani glas die Stimmenthaltung
oddaja glasu po pošti die Briefwahl
…glasu/glasov Stimmen-
(štetje glasov die Stimmenauszählung, enako število glasov za in proti die Stimmengleichheit, večina glasov die Stimmenmehrheit; velika izguba glasov der Stimmeneinbruch, povečanje števila glasov der Stimmengewinn, izenačeno število glasov die Stimmengleichheit)
lov na glasove der Stimmenfang

4. Film, TV: (nevidni govorec) der Offsprecher

5.
figurativno glas vpijočega v puščavi der Mahner in der Wüste, der Rufer in der Wüste
biti brez glasu keine Stimme haben
dati glas pes: Laut geben
imeti močan glas gut bei Stimme sein
izgubiti glas die Stimme verlieren
na ves glas aus vollem Halse, lauthals
kričati na ves glas sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
peti na ves glas (ein Lied) schmettern
v en glas wie aus einem Munde

gledal|ec moški spol (-ca …) der Zuschauer, v gledališčih ipd.: der Besucher (kinematografa : Kinobesucher)
gledalec televizije der Fernseher
tribuna za gledalce die Zuschauertribüne, der Zuschauerrang
število gledalcev die Zuschauerzahl/Besucherzahl
| svoj. prid.: gledalčev

gledé

A) prep.

1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

2. (za izražanje cilja) per, circa:
ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

B) gledé na adv.

1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza

gripa samostalnik
(bolezen) ▸ influenzaZadnji dve leti se je pri nas močno zmanjšalo število cepljenih proti gripi. ▸ Az elmúlt két évben jelentősen csökkent azoknak a száma, akik influenza elleni védőoltást vettek fel.
Povezane iztočnice: ptičja gripa, trebušna gripa, pandemska gripa, nova gripa

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).

halve [ha:v, hæv] prehodni glagol
razpoloviti, na pol si deliti, za polovico zmanjšati; sklopiti vezne tramove tako, da se konci tramov odrežejo za pol debeline

to halve a match with imeti v igri enako število udarcev (golf)

hinreichend zadosten; Adverb v zadostni meri, dovolj; hinreichend viele zadostno število

HIV samostalnik
(virus) ▸ HIVV Južnoafriški republiki število okuženih z virusom HIV vrtoglavo raste, celo najhitreje na svetu. ▸ A Dél-afrikai Köztársaságban a HIV-fertőzöttek száma az egekbe szökik, a világon a leggyorsabb ütemben.
Sopomenke: hiv
Povezane iztočnice: HIV pozitiven, HIV-pozitiven, HIV negativen, HIV-negativen

i s neskl., trinajsta črka latinične abecede in deseta cirilske ter enajsta oz. deseta glagolske azbuke; malo i, veliko I; napisati i, metnuti tačku na i; kratko, dugo i; i-osnove imaju u gen. jedn. nastavak -i, na primjer kost kosti; mat. i število, katerega kvadrat je -1

īcas -adis, f (gr. εἰκάς število 20), v pl. īcadēs -dum, acc. -das, dvajseti dan vsakega meseca, praznovan na čast Epikurju, ker je bil 20. dan meseca gameliona (= druge polovice januarja in prve polovice februarja) njegov rojstni dan: Plin.

imagináren imaginary

imaginárno število matematika imaginary

imagináren pridevnik imaginaire, irréel, fictif

imaginarno število nombre moški spol imaginaire

impar neenak, neraven; neprimerljiv

(número) impar liho število

imperfect¹ [impə́:fikt] pridevnik (imperfectly prislov)
nepopoln, nedovršen, pomanjkljiv
pravno neiztožljiv

matematika imperfect number nepopolno število
imperfect rhyme nečist stih
slovnica imperfect tense nedovršni čas

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

impozánten (-tna -o) adj.

1. (mogočen, veličasten) imponente, grandioso

2. (velikanski) enorme:
impozantno število numero enorme

īnfrequentia -ae, f (īnfrēquens)

1. maloštevilnost: neque agi potuit quicquam per infrequentiam senatus L. ker je bila senatska seja slabo obiskana, prodere exercitūs infrequentiam T. majhno število.

2. nenaseljenost, samotnost: infrequentia locorum T.