Franja

Zadetki iskanja

  • ljúdski people's, popular; folk(-); national

    ljúdska demokracija people's democracy
    ljúdska država people's state, republic
    ljúdski blagor public welfare
    ljúdska fronta zgodovina popular Front
    ljúdska glasba folk music
    ljúdski govornik popular speaker
    ljúdski glas voice of the people
    ljúdsko glasovanje plebiscite, referendum
    ljúdska izdaja (knjige) popular edition
    ljúdska kuhinja soup-kitchen
    ljúdska noša national costume
    ljúdska pesem folk song
    ljúdski pesnik popular poet, national poet
    ljúdska pripovedka folk tale
    ljúdski ples folk dance
    krajevni ljúdski odbor local people's committee
    ljúdski izraz popular expression
    ljúdska stranka people's party
    ljúdsko štetje census
    izvesti ljúdsko štetje to hold a census
    ljúdski tožilec public prosecutor
    ljúdska šola primary school, zgodovina elementary school, ZDA grade school
    ljúdska knjižnica public library, free library
    ljúdski upor revolution, rising
    ljúdska univerza institute for adult education (ali extra-mural studies)
    ljúdska veselica public merrymaking
    ljúdski zastopnik, predstavnik representative of the people, deputy
    ljúdsko zborovanje public meeting
    ljúdska oblast, vlada people's government, government by the people
  • ljúdski du peuple, populaire, national

    ljudski delegat délégué moški spol du peuple
    ljudska demokracija démocratie ženski spol populaire; plébiscite moški spol, référendum moški spol
    ljudska kuhinja soupe ženski spol populaire
    ljudska lastnina propriété ženski spol nationale
    ljudska milica milice ženski spol (ali police ženski spol) populaire
    ljudska oblast pouvoir moški spol du peuple
    ljudski odbor comité moški spol populaire
    ljudska republika république ženski spol populaire
    ljudska stranka parti moški spol populaire
    ljudska. šola école ženski spol primaire
    ljudsko štetje recensement moški spol de la population
    ljudski tribun tribun moški spol du peuple
    ljudska nmetnost art moški spol populaire (ali folklorique)
    ljudsko zborovanje réunion ženski spol populaire, meeting moški spol
  • ljúdski (-a -o) adj. popolare, del popolo; pubblico:
    ljudska blaginja benessere pubblico
    ljudska knjižnica biblioteca popolare
    polit. ljudska stranka Partito popolare
    ljudska šola scuola elementare
    ljudsko štetje censimento
    lingv. ljudska etimologija etimologia popolare
    hist. ljudske demokracije democrazie popolari
    lingv. ljudski jezik linguaggio popolare, lingua volgare
    ljudski tribun tribuno del popolo
    lingv. ljudski izraz demotismo
    ljudski praznik sagra, kermesse
    ljudski voditelj capopopolo
    ljudski zdravnik guaritore, medicone
    rel. ljudsko petje canto dei fedeli
    PREGOVORI:
    ljudski glas, božji glas vox populi, vox dei
  • ljúdski popular; nacional

    ljudski delegat delegado m del pueblo
    ljudska demokracija democracia f popular
    ljudsko gibanje movimiento m popular
    ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
    ljudska fronta (pol) Frente m Popular
    ljudska izdaja edición f popular
    ljudska knjižnica biblioteca f popular
    ljudski komisar comisario m del pueblo
    ljudski koncert concierto m popular
    ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
    ljudska lastnina propiedad f nacional
    ljudska milica Policía f Popular
    ljudska oblast poder m popular
    ljudski praznik fiesta f nacional
    ljudska republika república f popular
    ljudsko sodišče tribunal m popular
    ljudska stranka (pol) partido m popular
    ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
    ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
    ljudska umetnost arte m popular
    ljudsko štetje censo m de la población
    ljudska univerza centro m de extensión universitaria
    ljudsko veselje festejos m pl populares
    ljudski vodja líder m popular
    ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular
  • magistrale agg.

    1. učiteljski:
    istituto magistrale šol. učiteljišče, pedagoška šola

    2. mojstrski:
    tono magistrale profesorski, učiteljski, modrijanski ton

    3. farm. magistralen, pripravljen na zdravnikov recept
  • maistrance [mɛstrɑ̃s] féminin mornariški podčastniki

    école féminin de maistrance mornariška podčastniška šola
  • malo semenišče stalna zveza
    (srednja verska šola) ▸ kisszeminárium
    Sopomenke: dijaško semenišče
  • manchestrski (-a -o) adj. geogr. di Manchester, manchesteriano:
    ekon. manchestrska šola scuola manchesteriana
  • materínski (-a -o) adj. materno:
    materinska ljubezen amore materno
    materinska celica cellula madre
    materinska rastlina pianta madre
    materinska šola scuola materna
    materinsko pravo matriarcato
    materinski čut mammismo
  • medicinska sestra ženski spol die Krankenschwester, Schwester
    šola za medicinske sestre die Schwesternschule
    dijakinja šole za medicinske sestre die Schwesternschülerin
  • mēdio

    A) agg. (m pl. -di)

    1. srednji:
    ceto medio srednji sloj
    dito medio sredinec
    peso medio šport srednjetežka kategorija
    scuola media šol. srednja šola
    scuola media superiore šol. višja srednja šola (gimnazija, licej, srednjetehniška šola, učiteljišče)

    2. srednji, sredinski

    3. povprečen:
    raccolta media povprečen pridelek

    4. jezik medialen, srednjiški

    B) m jezik srednjik, medij, medialni glagol
  • Megara2 -ōrum, n (τὰ Μέγαρα) Mégare (Mégara) in Megara -ae, f Mégara

    1. mesto zahodno od Aten, glavno mesto pokrajine Megaride (Megaris), Evklidov rojstni kraj (zdaj Magara): O., Sen. ph., Col., Iust., Gell., L. (z obl. Megara -ōrum), Ci. (z obl. Megara -ae); gr. acc. Megaran: Mart. Star. soobl. Megarēs, abl. Megaribus: Pl. — Od tod adj.
    a) Megarēius 3 mégarski: arva Stat.
    b) Megarēnsis -e mégarski, iz Mégare: homines Gell., Nicias Plin.; subst. Megarēnsis -is, m Mégarec: Plin., večinoma pl. Megarēnsēs -ium, m Mégarci, megarski preb.: Plin., Mel., Iust.
    c) Megaricus 3 (Μεγαρικός) mégarski: signa Ci. kipi iz megarskega marmorja; subst. Megaricī -ōrum, m megáriki, mégarski filozofi, (megarska filozofska šola = privrženci Evklida iz Megare: Ci.; subst. α) Megare͡us -eī in -eos, m (Μεγαρεύς) Mégarec, iz Mégare: Euclides Megareus Ci. β) Megariī -ōrum, m Megárijci, Mégarci: Q.

    2. mesto na vzhodni obali Sicilije, severno od Sirakuz, bolj znano pod starejšim imenom Hybla: L., Sil. — Od tod adj.
    a) Megarus 3 mégarski, pri Mégari: sinus V.
    b) Megarēus 3 (Μεγάρειος) mégarski; subst. pl. n. Megarēa -ōrum, m mégarske poljane: O.
  • megárski (-a -o) adj. geogr., filoz. megarico, di Megara:
    megarska šola scuola megarica; megarismo
  • ménager, ère [menaže, ɛr] adjectif gospodinjski; vieilli gospodaren, varčen; féminin gospodinja, humour boljša polovica

    arts masculin pluriel ménagers gospodinjstvo
    école féminin ménagère, centre masculin d'enseignement ménager gospodinjska šola
    eaux féminin pluriel ménagères gospodinjske odplake
    appareils masculin pluriel, travaux masculin pluriel ménagers gospodinjski aparati, gospodinjska dela
  • mercantil trgov(in)ski

    escuela de altos estudios mercantiles visoka trgovska šola
  • mésten (-tna -o) adj. di, della città, cittadino; civico; urbano:
    mestna uprava amministrazione cittadina
    mestna hiša municipio, palazzo comunale; hist. arengario, broletto
    mestna četrt, mestni predel contrada, rione
    mestno središče centro cittadino
    mestno obzidje le mura della città
    hist. mestna država città stato, polis, comune
    mestna knjižnica biblioteca civica
    zool. mestna lastovka balestruccio (Delichion urbica)
    šol. mestna šola scuola cittadina
    mat. mestna vrednost valore posizionale
    pren. mestni očetje consiglieri comunali
    mestni plin gas industriale, di città
    mestno jedro centro cittadino; centro storico
    mestno zemljišče territorio urbano
    mestni prometnik metropolitano
    mestni stražnik guardia; šalj. pizzardone
  • méšan mixed; mingled; intermixed; miscellaneous, heterogeneous; promiscuous

    méšana družba mixed company
    méšana kri mixed blood
    méšane dvojice (tenis) mixed doubles pl
    (ki je) méšane pasme mongrel
    méšana šola mixed school
    méšani vlak mixed train
    méšan zakon (poroka) mixed marriage, marriage between persons of different social status (oziroma religion, oziroma race)
    trgovec z méšanim blagom general dealer
    z méšanimi občutki with mixed feelings
  • méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
    narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
    šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
    ekon. mešana družba società mista
    mešana hrana alimentazione mista
    mešana komisija commissione mista
    agr. mešana kultura coltura mista
    alp. mešana naveza cordata mista
    pošta mešana pošiljka plico misto
    gastr. mešana solata insalata mista
    mešana šola scuola mista
    trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
    gozd. mešani gozd bosco misto
    lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
    žel. mešani vlak treno misto
    muz. mešani zbor coro misto
    mat. mešano število numero misto
    mešano gospodarstvo economia mista
    mešani zakon matrimonio promiscuo
    mešan sladoled giardino
    lingv. mešana tvorjenka parola macedonia
  • meščánski (-a -o) adj.

    1. cittadino

    2. borghese:
    lit. meščanska drama dramma borghese
    šol. meščanska šola scuola d'avviamento (specie quadriennale)
  • méthode [metɔd] féminin metoda, postopek, način, pot; sistem; načrt

    avec méthode metodično, načrtno, sistematično
    sans méthode nemetodično, nenačrtno, nesistematično, brez metode
    méthode analytique, synthétique analitična, sintetična metoda
    méthode de comparaison primerjalna metoda
    méthode de comptabilité knjigovodstven sistem (knjiga)
    méthode de travail delovna metoda
    méthode fiscale, d'imposition davčni sistem (knjiga)
    méthode de piano klavirska šola (knjiga)
    méthode rapide hiter postopek
    manquer totalement de méthode biti brez metode, nemetodičen