Franja

prelom [ô] moški spol (-a …)

1. (prelomitev) der Bruch (kotlasti Kesselbruch, krhki Abreißbruch, krilni Schenkelbruch, plastični Gleitbruch, tračnice Schienenbruch, stopnjasti Staffelbruch, školjkasti Nierenbruch, temenski Scheitelbruch, torzijski Torsionsbruch, utrujenostni Ermüdungsbruch, vlaknat Holzfaserbruch)

2. medicina kosti: der Bruch, Knochenbruch, die Fraktur (vzdolžni Längsfraktur, stegnenice Schenkelbruch, vretenca Wirbelbruch, spontani Spontanbruch)

3. (mesto preloma) die Bruchstelle

4. žarkov: die Brechung

5. (preobrat) der Umbruch, die Wende
prelom stoletja die Jahrhundertwende
|
črta preloma die Bruchlinie
nevarnost preloma die Bruchgefahr

prelómen (-mna -o) adj. di frattura; pren. di svolta, cruciale:
prelomna doba svolta, periodo cruciale
anat. prelomna črta linea di frattura
geol. prelomna ploskev superficie di frattura
tisk. prelomna stran impaginato

prém (-a -o) adj. diritto, retto; diretto; lineare:
prema črta (linea) retta
mat. prema izsrednost elipse, hiperbole eccentricità lineare dell'ellissi, dell'iperbole
lingv. premi govor discorso diretto
fiz. premo gibanje moto lineare
premo enakomerno gibanje moto lineare uniforme
mat. premo sorazmerje proporzione diretta

prem|i [é] (-a, -o)

1. linear, gerade
prema črta gerade Linie
premo vodilo die Geradführung

2. slovnično: direkt
premi govor direkte Rede

premirj|e srednji spol (-a …) der Waffenstillstand
… premirja Waffenstillstands-
(črta die Waffenstillstandslinie, komisija za nadzorovanje premirja die Waffenstillstandskommission, sporazum o premirju das Waffenstillstandsabkommen)

premírje (-a) n voj. armistizio, tregua (tudi ekst.); cessate il fuoco:
kršiti, skleniti premirje violare, concordare la tregua
plačno premirje tregua salariale
voj. črta premirja linea del cessate il fuoco
krhko, začasno, dokončno premirje una tregua fragile, temporanea, definitiva
razglasiti, skleniti, spoštovati, prekiniti premirje proclamare, concordare, rispettare, violare la tregua

pretŕgan (-a -o) adj. rotto; interrotto; discontinuo:
avt. pretrgana črta linea discontinua; ekst. linea spezzata
lit. pretrgana rima rima alternata

punktírati puntear ; med puncionar ; (glas; arabska pisava) puntar

punktirana črta línea f punteada, línea f de puntos

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

radiálen (-lna -o) adj. radiale:
radialna mreža ulic rete radiale delle strade
mat. radialna črta radiale
fiz. radialna sila forza radiale
fiz. radialni pospešek accelerazione radiale
avt. radialna pnevmatika pneumatico radiale, radiale
avt. radialni plašč cinturato^®

ráven ravna, -o level, even; (izravnan) levelled; flat; (smer) straight, right; direct

rávna cesta straight road
rávno polje level field
rávna črta straight line, figurativno beeline, as the crow flies
ráven, ravna, -o kot sveča bolt upright, as straight as an arrow
rávne noge straight legs pl
rávna streha flat roof
rávna pokrajina level (ali flat) country
rávna pot je najboljša (figurativno) honesty is the best policy

ráven (-vna -o)

A) adj. diritto, retto, pari; piano, liscio; uguale:
ravna cesta strada diritta
mat. ravna črta linea retta, retta
ravno zemljišče terreno piano
čoln z ravnim dnom barca a fondo piatto
raven kot sveča dritto come un fuso, impettito
ravna proga rettilineo, rettifilo
grad. ravna streha tetto piatto, lastrico solare
sorodniki v ravni črti parenti in linea ascendentale
ravna površina (npr. mize) superficie piana; il piano della tavola; ekst. pianale; arhit. riposo

B) rávno (-ega) n terreno piano:
hiša stoji na ravnem la casa sorge su un terreno, un tratto piano

razméjen

razméjena črta line of demarcation

razmejítven de délimitation, de démarcation

razmejitvena črta ligne ženski spol de démarcation

razmejítven (-a -o) adj. di demarcazione; di separazione; avt. spartitraffico;
razmejitvena črta linea di demarcazione; ekst. linea di separazione
razmejitveni (mejni)
pas zona del confine
razmejitveno vprašanje delimitazione, definizione del confine

razmejítven de delimitación; de demarcación

razmejitvena črta línea f de demarcación

right² [ráit] pridevnik
pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
matematika pravi
politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

at right angles pod pravimi koti, pravokotno
on the right hand side na desni (strani)
on the right side of 50 še ne 50 let star
on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
right back šport desni branilec
right angle pravi kot
right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
the right heir zakoniti dedič
the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
right side prava stran, lice (blaga)
a right turn obrat na desno (za 90°)
the right way prava pot, pravi način
I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
right you are! tako je! prav imate!
all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
that's right! tako je! pravilno!
are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
are we on the right way? ali smo na pravi poti?
see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
to be right imeti prav
I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
he is his father's right hand on je očetova desna roka
he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
to get it right spraviti v red; pojasniti
I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
to say the right thing najti pravo besedo
the solution is right rešitev je pravilna
I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

rīvus -ī, m (iz *rei-u̯os; indoev. kor. *rei̯(H)- teči; prim. skr. riṇā́ti, rínvati pustiti, da teče, pušča, rītíḥ tok, tek, črta, rayaḥ tok, tek, naglica, silovitost, gr. ὀρίνω spravim v gibanje, razdražim, sl. reka, roj, rojiti, starejše izroj izliv semena, naroj = naval, sroj = stek, gal. Rēnos)

1. rečica, potok: Ci., C., T., Lucr. idr., purae rivus aquae H.; pri V.
a) nom.: tenuis fugiens per gramina rivos;
b) acc.: propter aquae rivom; preg.: e rivo flumina magna facere O. iz komarja narediti konja (velbloda), iz betve narediti žrd, iz muhe narediti slona; metaf. potok, tok, reka, množica: Lucr., Plin. idr., sudor fluit rivis V., rivus lacrimarum O., sanguinis ille vomens rivos V., rivis currentia vina V., si te liquidus fortunae rivus inauret H. ko bi izlila Fortuna nate potok čistega zlata.

2. vodni žleb, ráka, jarek, prekop, kanal: Pomp. fr., Icti. idr., claudite iam rivos, pueri, sat prata biberunt V., rivos ducere O., deducere V.; occ.
a) odvódnik, odvodni kanal, odvodni jašek, jašek za odvodnjavanje: effodere rivos T.
b) žleb, žlebina, cev vodovoda: Vitr., Front.

riž|a³ ženski spol (-e …) (proga, črta) der Streifen