Franja

preskakováti (-újem) | preskočíti (-skóčim)

A) imperf., perf.

1. saltare, scavalcare (tudi pren.):
preskakovati jarke saltare i fossi
preskakovati z veje na vejo saltare di ramo in ramo
preskočiti oviro saltare un ostacolo

2. pren. saltare:
preskakovati z enega predmeta na drugega saltare di palo in frasca
preskakovati strani, vrstice saltare le pagine, le righe
preskočiti razred saltare una classe
preskakovati s pogledom z obraza na obraz passare in rassegna i volti
šport. skakalec je preskočil drugouvrščenega za pol metra il saltatore ha superato l'immediato concorrente di mezzo metro
preskočiti koga pri napredovanju superare qcn. nella promozione
država je iz 19. stoletja preskočila v novi čas un paese balzato dall'Ottocento nell'era postmoderna
pren. preskočiti v nasprotni politični tabor passare nel campo degli avversari politici
pren. preskočiti k zmagujoči stranki saltare sul carro del vincitore

B) preskočíti se (-skóčim se) imperf., perf. refl. saltellare, saltare

prestajanje kazni srednji spol (-a …) pravo der Vollzug, Strafvollzug, die Haft, die Verbüßung, Haftverbüßung
nesposoben za prestajanje kazni vollzugsuntauglich, haftunfähig
sposoben za prestajanje kazni vollzugstauglich, haftfähig
nesposobnost za prestajanje kazni die Vollzugsuntauglichkeit, die Haftunfähigkeit
sposobnost za prestajanje kazni die Vollzugstauglichkeit, die Haftfähigkeit
zavod za prestajanje kazni die Haftanstalt, Gefangenenanstalt
čas prestajanja kazni die Haftzeit
nastop prestajanja kazni der Strafantritt
poostritev pogojev prestajanja kazni die Haftverschärfung
prekinitev prestajanja kazni die Haftaussetzung, die Strafunterbrechung
med prestajanjem kazni während des Strafvollzugs

pre|sti¹ [ê] (-dem) spinnen; mačka: schnurren
preti čas die Daumen drehen
živalstvo, zoologija pajek mrežo: weben

prêsti (predem) to spin; (o mački) to purr

čas prêsti (figurativno) to twiddle one's thumbs
od zadovoljstva prêsti kot mačka to purr with satisfaction ali pleasure
trda mu prede (figurativno) (pogovorno) he is in a tight corner (ali in a fix, in a tight spot, in a tight situation)

prêsti (prejo) filer ; (mačka) ronronner, faire ronron

presti (dolg)čas se tourner les pouces
presti volno filer de la laine
huda mu prede (figurativno) il est dans un grand embarras (ali en mauvaise posture), ses affaires vont mal (ali sont en mauvais état)

prêsti (prêdem)

A) imperf.

1. tekst. filare:
presti svilo, volno filare la seta, la lana

2. tessere la ragnatela

3. pren. fare le fusa (gatto)

4. pren.
presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

5. pren. macchinare, ordire, tramare

6. pren. raccontare:
presti pogovore conversare

7. pren.
huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
zool. presti kokon imbozzolare
presti čas starsene con le mani in mano
presti dolgčas annoiarsi
presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa

prêsti hilar ; (mačka) ronronear

čas presti (fig) estar mano sobre mano
trda mu prede está en una situación difícil, está en un aprieto

pretékel past; bygone

pretékli teden last week
pretékli deležnik gramatika past participle
pretékli čas gramatika past tense; preterite, ZDA preterit
v pretéklih letih in time gone by, in bygone years pl

pretékel passé, écoulé

pretekli čas (ne sestavljeni) prétérit moški spol, (temps moški spol) passé moški spol, passé simple
preteklo leto l'année passée (ali dernière)

pretékel (-kla -o) adj. passato:
lingv. pretekli čas tempo passato

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

preživéti

preživeti čas pasar el tiempo (z con)
preživeti koga, kaj sobrevivir a alg, a a/c; alcanzar a alg en días
tega ne bom preživel (eso) será un golpe mortal para mí
preživeti se (šega) caer en desuso

prežívljati faire vivre, nourrir, entretenir

preživljati se subsister, se nourrir, s'alimenter, se sustenter, vivre de
preživljati se s sočivjem vivre de légumes
preživljati čas passer son temps (à)
preživljati se s petjem gagner sa vie (ali son pain) à chanter
preživljati svoje starše entretenir ses parents
komaj se preživljati avoir juste de quoi vivre

priblížati (-am) | približeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. avvicinare, accostare; appressare

2. ekst. avvicinare:
ljudem približati moderno umetnost avvicinare al pubblico l'arte moderna
približevati pouk praktičnim potrebam avvicinare l'insegnamento ai bisogni pratici
storilnost približati evropskemu povprečju nella produttività avvicinarsi alla media europea

B) priblížati se (-am se) | priliževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. avvicinarsi, accostarsi, appressarsi, farsi accosto, farsi accanto:
približati se na streljaj avvicinarsi a un tiro di fucile

2. ekst. avvicinarsi, appressarsi, convergere:
približeval se je čas odhoda l'ora della partenza si avvicinava

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

prigánjati (živino) to drive (on); (konja) to spur (on); figurativno to urge, to impel, to prompt, to motivate; to spur, to goad; to hurry (up), pogovorno to ginger up

prigánjati konja naprej to spur a horse on
pridnega k delu prigánjati (figurativno) to spur a willing horse
čas priganja time presses

prigánjati (-am) imperf.

1. incitare, sollecitare, spronare:
priganjati vole, konja incitare i buoi, spronare il cavallo

2. pren. incitare, spronare, spingere:
priganjati pri delu, študiju spronare a lavorare, a studiare

3. incalzare:
čas priganja il tempo incalza

prihod [ò] moški spol (-a …)

1. die Ankunft; na potovanju: die Anfahrt, die Anreise; ladje v pristanišče: das Einlaufen; letala: der Anflug, die Ankunft; čet: der Einzug, der Einmarsch; (prispetje) das Eintreffen

2. religija die Ankunft, ponovni: die Wiederkunft

3.
prihod na oblast der Machtantritt, Regierungsantritt, die Machtergreifung
|
čas prihoda die Ankunftszeit
dan prihoda der Ankunftstag, Anreisetag
železnica, letalstvo obvestilo o prihodu die Ankunftsanzeige
v službi: kartica prihodov in odhodov die Stempelkarte

prihódnji next; future

v prihódnje for the future, in future
prihódnji čas time to come; gramatika future tense
prihódnji mesec next mouth, proximo
prihódnji ponedeljek next Monday, on Monday next
v prihódnjih nekaj dneh in the next few days
prihódnje leto next year

prihódnji futur, à venir; prochain, suivant

v prihodnje à (ali pour) l'avenir, désormais, dorénavant, dans (ali par) la suite
prihodnji čas (tudi gramatikalno) futur moški spol
v prihodnjih časih dans les temps futurs (ali à venir)
prihodnje leto l'année prochaine (ali à venir)
prihodnji rodovi les générations à venir (ali futures)
prihodnji teden la semaine prochaine (ali qui vient)