Franja

row² [róu] neprehodni glagol & prehodni glagol
veslati; voziti (čoln, koga v čolnu); voziti se v čolnu

a boat rowing eight oars čoln na osem vesel
to row s.o. across the river prepeljati koga s čolnom čez reko
to row against the tide figurativno veslati proti toku, boriti se s težavami
to row s.o. for s.th. (tekmovalno) veslati s kom za kaj
I'll row you if you like tekmoval bom s teboj v veslanju, če hočeš
to row dry britanska angleščina, pogovorno suho (= brez špricanja z vesli) veslati
to row wet britanska angleščina, pogovorno pri veslanju špricati z vesli
to row in the same boat figurativno biti v istem položaju, imeti isto usodo
to row a fast (long) stroke hitro (počasi) veslati
to row a race udeležiti se veslaških tekem
this boat rows easily ta čoln je lahkó veslati
to row down s.o. prehiteti koga v veslanju, preveslati koga (zlasti pri tekmovanju), biti boljši v veslanju
to be rowed out biti popolnoma izčrpan (po veslaški tekmi)
to row over zmagati v veslaški tekmi

rowing [róuiŋ]

1. samostalnik
veslanje

2. pridevnik
veslaški

rowing boat čoln na vesla
rowing match veslaška tekma

rubber² [rʌ́bə]

1. samostalnik
kavčuk, gumi; radirka
(= rubber tire, rubber tyre) gumasti obroč (pnevmatika) na kolesu
množina, ameriško, pogovorno galoše, gumasti čevlji

rubber for packing tehnično tesnilni gumi
india-rubber gumica, radirka

2. pridevnik
gumast

rubber boat gumast čoln
rubber cement gumijeva raztopina, kavčukast kit
rubber solution gumijeva raztopina

3. prehodni glagol
gumirati; premazati, prevleči z gumo
neprehodni glagol
ameriško vrat iztegovati (od radovednosti); poželjivo gledati

Ruder, das, (-s, -) krmilo (tudi figurativ); Tierkunde veslasta noga; Jagd rep; am Ruder stehen/sitzen krmariti (ladjo, čoln); am Ruder sein figurativ biti na krmilu/na oblasti; ans Ruder kommen/gelangen figurativ priti na oblast; aus dem Ruder laufen skreniti s poti, figurativ ne biti več pod kontrolo; sich in die Ruder legen veslati na vse pretege; das Ruder herumwerfen na hitro spremeniti smer/usmeritev ( tudi figurativ )

salvage [sǽlvidž]

1. samostalnik
navtika reševanje ladje ali ladijskega tovora
(= salvage money) nagrada za rešeno ladjo ali ladijsko blago; rešitev (iz požara, iz nevarnosti)

salvage boat, salvage vessel reševalni čoln, ladja

2. prehodni glagol
rešiti (ladjo, tovor) propasti; dvigniti (ladjo) z dna morja
ameriško, sleng, vojska opleniti

salvamento moški spol rešitev; pribežališče, zavetje

buque (ali lancha) de salvamento rešilni čoln
cintura de salvamento rešilni pas
paño de salvamento doskočno platno, lovnica

salvataggio m (pl. -gi)

1. reševanje, rešitev (tudi pren.):
compiere, fare un salvataggio opraviti reševalno akcijo
cintura di salvataggio rešilni pas
scialuppa di salvataggio reševalni čoln

2. šport ubranitev gola

salvavidas moški spol rešilni pas, rešilni aparat

bote, cinturón salvavidas rešilni čoln, pas
chaleco salvavidas plavalni telovnik, rešilni pas
tela salvavidas doskočno platno, lovnica

sardinier, ère [-dinje, ɛr] adjectif sardinji; masculin mreža za ulov sardin; masculin ladja za lov na sardine; masculin, féminin delavec, -vka v tovarni za konserviranje sardin

industrie féminin sardinière sardinja industrija
bateau masculin sardinier čoln, ladja za lov na sardine

sauvetage [sovtaž] masculin, marine reševanje, rešitev

canot masculin, ceinture féminin, gilet masculin de sauvetage rešilni čoln, pas, telovnik
poste masculin de sauvetage rešilna postaja
échelle féminin de sauvetage des pompiers reševalna lestev gasilcev
médaille féminin de sauvetage kolajna, dana v nagrado za rešitev (kake osebe)

sauveteur [sovtœr] masculin reševalec, rešitelj; pripadnik, član reševalnega moštva (ekipe)

canot masculin sauveteur rešilni čoln

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

schiantare

A) v. tr. (pres. schianto)

1. podreti, podirati; zlomiti; ruvati

2.
schiantare il cuore pren. streti srce

B) v. intr. pog. crkniti, crkavati; gagati:
schiantare dalla fatica gagati od napora

C) ➞ schiantarsi v. rifl. (pres. mi schianto) zlomiti, razbiti se:
la barca si è schiantata contro gli scogli čoln se je razbil ob čereh

secco

A) agg. (m pl. -chi)

1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh

2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire

4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti

5. suh (vino)

6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

B) m

1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

2. suša

3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika

skieur, euse [skijœr, öz] masculin, féminin smučar, -rka

skieureuse féminin néophite smučarka začetnica
piste féminin pour skieurs smučišče
le skieur nautique est tiré par un canot automobile vodnega smučarja vleče motorni čoln

snug² [snʌg]

1. pridevnik (snugly prislov)
zaščiten, dobro zavarovan, skrit, udobno nameščen; udoben, komoden, topel, prijeten; ugoden; živeč v dobrih razmerah; zadosten, čeden (dohodek, obed itd.); ki se dobro prilega, pristaja (o obleki)
navtika dobro zgrajen (zaščiten, nameščen), neprepusten za vodo (o ladji)

(as) snug as a bug in a rug figurativno zelo udobno, v blagostanju
a snug fortune lepo, čedno premoženje
a snug little dinner dobra večerjica
a snug jacket lepo pristajajoč suknjič
a snug income čeden dohodek
to keep it nice and snug figurativno lepo molčati o tem, skrivati to
to lie snug lepo, udobno, na skritem ležati
to make a boat snug namestiti čoln v zavetje (pred slabim vremenom)

2. prislov
udobno, komodno; prijetno

sospingere^* v. tr. (pres. sospingo)

1. pognati, riniti:
sospingere lo sguardo gledati
il vento sospingeva la barca al largo veter je gnal čoln na odprto morje

2. pren. spodbuditi, spodbujati; siliti k čemu

splav samostalnik
1. (prekinitev nosečnosti) ▸ abortusz, művi vetélés, vetélésŠest tednov je nenehno jokala, zdaj pa pišejo, da je imela splav. ▸ Hat hétig egyfolytában sírt, most meg azt írják, hogy elvetélt.
Povezane iztočnice: umetni splav, spontani splav

2. (plovilo) ▸ tutajPo reki navzdol so vozili splavi in ladje, naložene predvsem z lesom. ▸ Főleg fával megrakodott tutajok és hajók hajóztak lefelé a folyón.
Povezane iztočnice: rešilni splav

sporting [spɔ́:rtiŋ] pridevnik (sportingly prislov)
športen, športski, vreden športnika; ki se zanima za šport (lov, ribolov itd.); časten, pošten
pogovorno nedoločen; negotov

sporting boat športni čoln
a sporting chance zelo majhna verjetnost, minimalna možnost, z rizikom povezana verjetnost uspeha
sporting editor športni redaktor (časnikar)
a sporting offer širokosrčna ponudba
sporting house pogovorno igralnica; javna hiša, bordel
sporting gun lovska puška
sporting conduct športsko obnašanje

spusti|ti³ (-m) spuščati (znižati) herunterlassen, hinunterlassen, hinabsenken, herunterklappen, herablassen, gradbeništvo, arhitektura strop: abhängen
pomorstvo spustiti sidro den Anker werfen
spustiti čoln z ladje: ein Boot aussetzen
spustiti zastavo v znamenje žalovanja: die Fahne auf halbmast setzen
spustiti ceno mit dem Preis zurückgehen, den Preis herabsetzen
spustiti v grob in die Grube senken