Franja

pápeški papal; pope's; pontifical

pápeški legat papal legate
pápeški dvor papal court
pápeška (cerkvena) država zgodovina Papal States pl
pápeška čast pontificate

participar sporočiti, javiti; naznaniti; udeležiti se, deležen biti

le participo por la presente s tem (dopisom) Vam sporočam
tengo el gusto de participarle que čast mi je sporočiti Vam, da
participar de los beneficios deležen biti dobička

participate [pa:tísipeit]

1. prehodni glagol
deliti (čast, slavo with s)

2. neprehodni glagol
biti deležen, udeležiti se (in česa)
sodelovati (in pri čem, with s kom)
imeti lastnost česa, imeti nekaj skupnega, spominjati (of na)

paskal samostalnik
1. fizika (enota za tlak) ▸ pascal
Enota paskal se imenuje v čast francoskemu matematiku, filozofu in fiziku Blaisu Pascalu. ▸ A pascal mértékegységet a francia matematikus, filozófus és fizikus, Blaise Pascal tiszteletére nevezték el.
Sopomenke: Pa, pascal

2. računalništvo (programski jezik) ▸ Pascal
Sopomenke: pascal

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

per-vigilō -āre -āvī -ātum (per in vigilāre) prebede(va)ti, prečuti noč, čuti, ostati buden ponoči: noctes totas Pl., continuas has tres noctes pessume p. Pl., pervigilare Veneri Pl. Veneri na čast ponoči opravljati sveti obred, noctem Ci., in armis L., nox pervigilata in mero O., ad ignes V., vellem tecum longas requiescere noctes et tecum longos pervigilare dies Tib.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

pljúniti (-em) | pljúvati (-am) perf., imperf. sputare, sputacchiare (tudi pren.):
pljuvati na sputare addosso a, su, in faccia a
pljuvati kri sputare sangue
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pljuniti na svojo čast sputare sul proprio onore
pljuniti komu v obraz sputare in faccia a qcn.
pljuniti komu denar sgraffignare il portafoglio a qcn.
pljuniti na moralo, na spodobnost fregarsene della morale, della decenza
pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
pljuvati v lastno skledo sputare nel piatto da cui si mangia, darsi la zappa sui piedi

podelíti

podelíti komu kaj to impart something to someone; (čast, milost) to give, to grant, to bestow, to confer, to vouchsafe; (porazdeliti) to distribute, to dispense, to share (med among), (miloščino) to dole out
podelíti čast to confer an honour
podelíti (dati) zdravilo to administer a remedy
podelíti miloščino komu to give someone alms
komu red Viktorijinega križca to award someone the Victoria Cross
podelíti komu pravico to vest someone with a right, to grant someone a right
podelíti odlikovanje to award (ali to confer) a decoration

pòdkrálj viceroy

čast, služba pòdkrálja viceroyship, viceroyalty
pòdkráljeva žena viceroy's wife, vicereine

pogostit|ev ženski spol (-ve …) die Bewirtung
pogostit v čast umrlemu das Totenmahl

pójem (-jma) m

1. concetto, idea, nozione:
definirati kak pojem definire un concetto
osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
pojem časti il concetto dell'onore
pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

2. vocabolo, espressione, termine:
slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

4. filoz. concetto, nozione, idea:
nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
strateški pojmi le concezioni strategiche

poosébljen personified

poosébljeno usmiljenje kindness personified
on je poosébljena čast he is the soul of honour
on je poosébljena poštenost he is the soul of honesty (ali a paragon of honesty)

porpora f

1. purpur, vijoličasto rdeča barva

2. (škrlatno) rdeča barva:
cielo di porpora rdeče nebo
diventare, farsi di porpora pren. močno zardeti

3. purpur, škrlat (tkanina, plašč):
la porpora regia kraljevi škrlat
la porpora cardinalizia kardinalski škrlat; ekst. kardinalska čast:
indossare la porpora obleči purpur, biti imenovan za kardinala

4. med. purpura

poslédnji the last; (končni) final

poslédnji dan the last day
do poslédnjega moža to the last man
poslédnje olje religija extreme unction
poslédnja runda šport final round
poslédnja volja (the last) will
biti v poslédnjih vzdihljajih to be at one's last gasp, to be dying
izkazati komu poslédnjo čast to attend someone's funeral
priti v poslédnjem trenutku to come at the last moment

poslédnji dernier , (dokončen) final, ultime, extrême

poslednje olje (religija) l'extrême-onction ženski spol
poslednja poročila les dernières nouvelles
poslednja sodba (religija) le Jugement dernier
poslednja volja la dernière volonté, testament moški spol
v poslednjem hipu au dernier moment (ali instant)
v poslednjih vzdihljajih ležati être à l'agonie
izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu) rendre les derniers honneurs (ali devoirs) à quelqu'un

poslédnji último ; (dokončen) final ; (skrajni) extremo; supremo

v poslednjem hipu en el último momento (ali instante)
poslednja poročila noticias f pl de última hora
izkazati komu poslednjo čast rendir el último tributo a alg
poslednje olje (rel) la extrema unción
poslednji poskus último intento m, supremo esfuerzo m
poslednja volja última voluntad
v poslednjih zdihljajih ležati estar en la agonía

posponer* (glej poner) zapostaviti, odložiti, omalovaževati, vnemar pustiti

posponer el interés a la honra rajši imeti čast kot dobiček
posponer el pago odložiti plačilo

potegováti se postuler, briguer, plaider, prétendre à, concourir

potegovati se za être (ali entrer) en compétition pour, se porter candidat à (ali pour), se présenter pour, poursuivre, concourir, rechercher, se proposer, demander
potegovati se za čast briguer l'honneur de
potegovati se za kaj solliciter quelque chose, postuler quelque chose, briguer quelque chose, aspirer à quelque chose, plaider pour quelque chose
potegovati se za svojo pravico défendre son droit
potegovati se za službeno mesto postuler (ali solliciter, demander, briguer) un emploi