Franja

*lūdicer ali *lūdicrus (neizpričani obl.) -cra -crum (lūdus)

1. za kratkočasenje, za zabavo služeč, kratkočasen, zabaven: ars ludicra armorum Ci., pueri ludicrā aliqua exercitatione delectantur Ci., neque enim levia aut ludicra petuntur praemia, sed Turni de vita … certant V. ne poganjajo se za neznatne ali v bojni igri pridobljive nagrade, l. certamen L. bojna igra, simulacrum ludicrum pugnae L., l. artes Sen. ph.; z abl.: festa ea Germanis nox ac solemnibus epulis ludicra T. ob slovesni gostiji posvečena igri (= orožnemu plesu, plesu z orožjem); subst. n. pl. = kratkočasne, zabavne stvari, igrač(k)e, igračkarije: versus et cetera ludicra pono H., ludicra plausūs H. otročarije ploskanja (s katerim je rim. ljudstvo sprejemalo priljubljene igralce, zlasti v gledališču).

2. k igri, h gledališki igri, k drami (lūdus) sodeč, k igralcu spadajoč, gledališčen, gledališki, igralski: ars Ci., Q. umetnost gledališkega igralca, gledališka umetnost, dramska umetniška dejavnost, gledališče, l. artes T., valeat res ludicra H. gledališko, dramsko pesništvo, spectaculum l. Cu. gledališka igra, predstava, drama, ludicra scaenae spectacula Sen. ph., ludis … ludicras partes sustinere Suet. v igrah prevze(ma)ti vloge gledaliških igralcev, nastopiti (nastopati) v igrah, historia l. (Svetonijeva knjiga) Gell. Adv. lūdicrē za kratek čas, za šalo: Enn. ap. Non., Pl., Ap. Od tod subst. lūdicrum -ī, n
a) kratkočasje, igrača, zabava: quos (sc. ramulos) Hamadryades deae ludicrum sibi roscido nutriunt umore Cat., quae (sc. urbes duae) in proverbi ludicrum vertēre Plin. sta prešli v zabaven pregovor.
b) igra, drama, predstava (v cirkusu, gledališču in drugod): Isthmiorum ludicrum L. ali l. Isthmiorum Cu., Olympiae l. L., Olympiorum sollemne l. L., Olympio certamine vario ludicrorum genere contendere Iust., indulserat ei ludicro (= ludis Augustalibus) Augustus, dum Maecenati obtemperat effuso in amorem Bathylli T., coronae ludicro quaesitae ali coronae ludicrae Plin. na (pri) javnih igrah pridobljeni.

lūdō -ere, lūsī, lūsum (prim. gr. λοίδορος psujoč, sramoteč, λοιδορέω psujem, sramotim, λίζει = παίζει Hsch.)

1. vzigravati se, plesati (o človeku, živalih in stvareh): fecerat … geminos huic (sc. lupae) ubera circum ludere … pueros V. kako sta razigrana, in numerum (po udarcih, po taktu) Faunosque ferasque videres ludere V., ludis circensibus … quadraginta ursos et elephantos lusisse L. da je nastopilo, ludit Maeandros in undis O., cymba ludit in lacu O., iubae ludunt V. vihrajo, iuba per cella ludens Sil.

2. igrati (se); najprej o brcanju žoge in metanju diska: l. pilā Ci. brcati žogo, igrati se z žogo, ludere qui nescit, campestribus abstinet armis (tj. žoge in diska) H.; od telesnih vaj preneseno na druge igre: l. tesseris Ter., aleā Ci., O. idr. ali in aleā Icti. s kockami igrati, kockati, seu trocho (z obročem) seu alea H., talis Ci., Plin. kockati, nequiore talo Mart. z nepravimi kockami igrati, in pecuniam Icti. za denar igrati, in latrunculos Vop. šah igrati; abs.: lusimus per omnes dies Suet.; brezos.: Aug., horā tertiā bibebatur, ludebatur Ci.; pesn. in poklas. trans.: l. par impar H., Augustus ap. Suet. (na) sodo ali liho igrati, latronum proelia (prim. latrō -ōnis) O. šah igrati, aleam, Troiam Suet., ducatūs et imperia Suet. vojskovodjo (generala) in cesarja igrati; scriptae, quibus aleā luditur, artes O.; pren.: consimilem l. ludum Ter. isto igro igrati = enako storiti, kar je kdo drugi storil, ludum insolentem l. H. objestno igro igrati = biti objesten.

3. igraje, za šalo, za kratek čas ukvarjati se s čim ali poče(nja)ti kaj, kratkočasiti se, (po)igrati (poigravati) se s čim, šale uganjati, (po)šaliti se: videant, ad ludendumne (za šalo) an ad pugnandum arma sint sumpturi Ci., pueris ludentes minamur Ci. v šali, l. armis Ci., Lucr., palaestrā O., l., quae vellem V., calamo V. igrati na piščal, versibus incorruptis V., Syracosio versu V. (o Taliji) za šalo gojiti Teokritovo idilo, bucolicis iuvenis luserat ante modis O., lusit tua musa O., credite, non ludo H. ne šalim se; trans.: causam illum disputationemque Ci. šaljivo dognati, carmina pastorum V., plurimā nocte luserat V. ponoči se je bil največ pošalil, si quid olim lusit Anacreon H., opus l. H. peščene hišice zidati, l. laeta et iuvenilia O. za šalo pesniti, luserunt ista poëtae Sen. ph. so pripovedovali izmišljotine, l. convicia Mart. za šalo so drug drugega psovali, pericula l. Mart. za kratek čas se uriti v prestajanju nevarnosti; occ.
a) igraje (šaleč se) prebiti, preživeti (preživljati): otium Mart.
b) pren. α) igrati se s čim = razsipavati s čim: viribus imperii Sen. ph. β) zaman (zastonj) uporabljati, zaman (zastonj) posegati po: operam Kom., Fr. zaman se truditi. γ) (o polteni ljubezni) ljubiti se, ljubimkati s kako žensko: O., Petr., Suet., ludite ut lubet Cat., ludite, sed furto celetur culpa modesto O., lusisti satis, edisti satis H., l. in aliquā Pr.

4. koga ali kaj šaljivo prikaz(ov)ati, predstaviti (predstavljati): civem bonum l. Caelius in Ci. ep., Phoebi mendacia l. Suet. poet., magistratum l. Ap., simulacra Martis l. Cl.

5. za bedaka (za bebca, za norca imeti) koga, bedaka (bebca, norca) delati iz koga, norce briti iz koga, šegav biti do koga, norčevati se iz koga, dražiti, oponašati koga: Kom., ludi te non intellegebas? Ci., Domitius in senatu lusit Appium Ci., l. verbum Ci. ep., ludit pedes glacies L., l. ingenium eius Suet., praesaga ludunt praecordia sensus Sil.

6. zasmehovati, zasramovati: haec autem oratio … omnium irrisione ludatur Ci.

7. koga za nos voditi, za nos potegniti (vleči), (pre)varati, prelisičiti, (o)goljufati, (o)pehariti, prekaniti, ukaniti (ukanjati): aliquem dolis Ter., te … senectus … falsā vatem formidine ludit V., an me insania ludit? H., arte ludi L., veste deus lusus O., quam (sc. Ledam) flumineā lusit adulter ave O., matris in admisso falsa sub imagine lusae error inest O., l. hostem Amm.

lūdus (star. tudi loedus) -ī, m (lūdere)

I. konkr.

1. igra za kratkočasenje ali kot telesna vaja: dare ludum alicui Pl. kratkočasiti koga, tali ludo ludere Pl. take reči početi za kratek čas, exercitatione ludoque campestri (na Marsovem polju) uti Ci., l. militaris L. vojaška igra, poseb. vaja z orožjem, ad pilam se aut ad talos aut ad tesseras conferunt aut etiam novum sibi excogitant ludum Ci., ludus datur huic aetati Ci. v tej dobi se dovoljuje prosto gibanje, flectere ludus (sc. est) equos V., ludus calculorum (gl. calculus) Cael., sphaerae l. Cael. žoganje; occ. vojna igra: heu nimis longo satiate ludo H.; pren.: amori dare ludum H. = predajati se ljubezni.

2. javna igra = (gledališka) igra, predstava (zlasti na čast božanstvom): festi dies ludorum celebrandi Ci., ludos spectatum ire H. iti v gledališče, ludos facere Ci., L. ali edere Ci., T., Suet. ali dare Iuv., Suet. igre prirediti (prirejati), ludos committere L. igre začeti, ludi Olympii Pl. ali ludi Olympia Varr. ap. Char., ludi circenses Varr. ap. Gell., Ci., L., Suet. igre v cirkusu (tekmovalna dirka, tekmovanje v teku idr.), ludi scaenici Ter., L., Sen. ph., Suet. gledališke predstave, ludi Apollinares Varr., Ci., L., Plin., Cerealia ludi L., ludi Consualia Varr., L., ludi Megale(n)sia L. ali Megale(n)sia ludi O., ludi magni L., Suet. meton.
a) igra = drama, šaljiva igra, satira: in Naevii ludo Ci.
b) čas javnih iger: ludis Pl., Ci., L., Suet. za časa javnih iger, ob javnih igrah.

3. igralska šola (v kateri so potekale le igram podobne vaje), šola, učilnica, predvsem za gladiatorje, potem za učence začetnike (za mladeniče je bila „schola“): e ludo ire Pl., ludus fidicinus Pl. glasbena šola, l. gladiatorius Suet., Ap., nemo est in ludo gladiatorio paulo ad facinus audacior Ci. v gladiatorski šoli (včasih pomeni tudi samo ludus gladiatorska šola: gladiatoresque, quos ibi (sc. Capuae) Caesar in ludo habebat C.), Aemilius l. H. Lepidova (nekega Emilija Lepida) gladiatorska šola; o začetni šoli: quem puerum in ludo cognorat N., librum tibi magister ludi dedit (gl. lūdī-magister) Ci., qui e ludo atque e pueritiae disciplinis … patris ad exercitum atque in militiae disciplinam profectus est Ci., ludum habere Ci. ali exercere T. šolo imeti, učiti, poučevati, ludum aperire Ci. šolo odpreti, ludus discendi Ci. ep. ali litterarum L., Plin. ali litterarius Q. začetna (osnovna) šola. —

II. abstr.

1. igra = kratkočas(en)je, zabava, šala, nagajanje, šaljiv (smešen, zabaven) dogodek (pripetljaj): ludos facit Ter. šali se, ludus alicui facere Pl. ali reddere Ter. zagosti jo komu, dare alicui ludum Pl. zabavo nuditi komu, zabavati koga, dare ludos Ter. osmešiti se, ludos praebere Ter. da(ja)ti povod za smeh, per ludum Ci., Suet., Aur. v šali, per ludum et iocum Ci. v igri in šali, ludo et ioco uti Ci., amoto quaeramus seria ludo H. brez šale, ludos aliquem dimittere Pl. porogljivo odgnati koga, facere aliquem ludos Pl. posmehovati se komu, za norca imeti koga, briti norce (norčevati se) iz koga, ille tibi ludus fuit Ci. ti je bil v posmeh, ludum fieri Pl.; o raznih strasteh, poseb. o polteni ljubezni: frui ludo aetatis L. uživati mladostne radosti, hic noctem ludo ducunt V. igrajo dolgo v noč, consimile luserat Ter., nec lusisse pudet, sed non incīdere ludum H.

2. igra = opravek, ki je lahek kakor otročja igra, malenkost, „mala šala“: oratio ludus est homini non hebeti Ci., illa perdiscere ludus esset Ci., ad quos (sc. honores) vos per ludum … pervenistis Ci. igraje = brez truda, cui ludus (sc. est), nullam cursu non tollere dammam Sil., ludus sunt illa omnia Iust., ludum iocumque esse Ter. ali fuisse L. prava šala.

lúknja ž (stvnj. lucka)
1. rupa: izvrtati -o
probušiti rupu; luknja v zemljo, v deski, v rokavu; ključavnična luknja
ključanica, rupa na bravi za ključ; mišja luknja
2. jama, jazbina, rupa: lisičja luknja
3. rupa, breša, otvor: luknja v plotu
4. praznina, rupa: luknja v zakonu, v spominu
rupa u pamćenju, črna luknja
crna rupa
5. rupa, jazbina, loš stan: to ni stanovanje, toje luknja
6. zatvor, tamnica, buvara: vtakniti koga v -o
strpati koga u buvaru
7. slobodan čas u inače kontinuiranom rasporedu časova: po drugi uri imam -o

luōgo m (pl. -ghi)

1. kraj, mesto; prostor:
far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
in luogo di namesto

2. področje, dežela; kraj, mesto:
i luoghi santi sveta dežela, Palestina
luogo deputato pren. najprimernejše mesto
sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti

3. zgradba, del zgradbe:
luogo di culto cerkev
luogo di pena kaznilnica
luogo di decenza stranišče
luogo pubblico javno mesto, javna zgradba

4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
fuori luogo neprimeren
aver luogo goditi se

5. mesto (v nekem zaporedju):
in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
in primo luogo predvsem

6. odlomek (knjige, spisa):
luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše

lustrum [lʌ́strəm] samostalnik
čas petih let, petletje

Mahlzeit, die,

1. obed, obrok; Mahlzeit! Dober tek!; eine Mahlzeit zu sich nehmen jesti/pojesti obrok

2. Technik čas mletja

Maienzeit, die, majski čas

mȁjati se -ēm se
1. muditi se, zadrževati se, izgubljati čas: nemam ja kada da se tu s tobom majem
2. ukvarjati se, muditi se: on se maje oko topa, oko bolesnika

mamada ženski spol sesanje materinih prsi; čas dojenja; ameriška španščina lahek (nenaporen) dobiček

māne (mānus dober; prim. mānēs, mātūrus, Mātūta)

1. subst. n. indecl. (le nom., acc. in abl. sg.) pravzaprav „dober čas“, od tod zgodnji čas, jutro: mane est O., mane novum V., ad ipsum m. H. do belega dne, m. totum dormire Mart., a mane Varr., a mane usque ad vesperam Suet. (star. usque a mani ad vesperum Pl.), a mane diei Auct. b. Afr., multo m. Ci. prav zgodaj, primo m. Col. ob prvem svitu, sub obscuro m. Col. (naspr. crepusculo), de mane in mane Aug.

2. adv. zgodaj, rano, zarana, zjutraj, zgodaj zjutraj, v jutro: cras m., hodie m., hodierno die m. Ci., m. et vesperi Varr., bene m. Ci. prav zgodaj (ali zjutraj) ob dobrem času, plane m. Plin. iun., magis m., maxime m. Varr.

Maschinenzeit, die, strojni čas

mattinata¹ f

1. jutranji čas, dopoldan

2. glasba jutranja podoknica

mātūritās -ātis, f (mātūrus)

1. dozorevanje, dozorelost, zrelost, godnost (sadov): frugum Ci., frumentorum C., frumenta non multum a maturitate absunt C., festinata maturitas Q. pospešena = prezgodnja dozorelost.

2. zrelost = pravšn(j)a (primerna, ustrezna) fizična kakovost, dovršenost, popolnost: partūs Plin., muriae Col. primeren razsol, sucum ad maturitatem perducere Plin., ad maturitatem (per)venire ali maturitatem adipisci Plin.; occ. zrelost let, starosti, zrela leta: aetatis, indeflexa m. Plin. iun.

3. metaf.
a) duševna zrelost (dozorelost), goden (dozorel) (raz)um, dovršenost, izkušenost: senectutis Ci., aetatis ad prudentiam Ci., maturitatem Galli criminando T., m. Crassi T. dozorelo (dovršeno) govorništvo, veteris imperatoris Vell., virtutis Ci. ali orationis Ci., Q. dovršenost, incitationem eius non maturitate vel consiliis mitigabat Amm.; occ. dozorelost, pravi čas: sed eius rei maturitas nequedum venit et tamen iam appropinquat Ci., luna adfert maturitates gignendi Ci., maturitates temporum Ci. redni nastop (tek) letnih časov.
b) skorajšnji, hitri nastop, hitra (urna) izvršitev: precari maturitatem poenae Suet., beneficio (dovoljenje) Caesaris praestare maturitatem Front.
c) dozorelost = dopolnjen (popoln) razvoj, popolnost, dovršitev, višek, vrh: tamquam in arborum bacis terraeque fructibus maturitate tempestivā (sc. esse aliquid) quasi vietum et caducum Ci., omnium scelerum ac veteris furoris et audaciae maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., maturitas temporum L. = nastop stiske, hudih časov.

mātūtīnus 3 (Mātūta) jutranji, zgoden, zgodnji, ran (naspr. vespertinus, nocturnus): Col., Q., Vitr., Aur., Amm., tempora Ci., horae Plin., Suet., pruinae O., frigora H., sol Sen. ph. ali radii O., equi O. Avrorini, ales Pr. petelin, matutina harena O. jutranja borba z zvermi ali lov nanje v cirkusu, cliens Mart. ki prihaja zgodaj zjutraj, magister Mart. ki zarana uči, Iuppiter Mart. zjutraj pozdravljani, pater H. Jan, bog časa, ki so ga klicali ob svitu (ob začetku dela), Aeneas se matutinus agebat V. je bil zarana pokonci, matutinus (zarana) pectens capillos O.; pesn.: frons Mart. resno; subst. mātūtīnum -ī, n (sc. tempus) jutranji čas, jutro: hoc eius erat matutinum Sen. ph., ante matutinum Plin., pridie aut eodem matutino Q. ali z jutrom istega dne; pl. matutinis Plin. v jutranjih urah (naspr. meridie, occidente), omnibus matutinis Plin. vsako jutro, matutinis vespertinisque Plin. — Adv.

1. mātūtīnē zjutraj, zjutraj zgodaj, zarana: Prisc.

2. mātūtīnō zgodaj zjutraj: Vitr., Plin., Apul.

May² [méi] samostalnik
maj
figurativno mladost, pomlad
figurativno (tudi may) cvet, čas cvetenja
botanika (may) glog

Mays izpit v majskem roku; majska veslaška regata v Cambridgeu
ameriško May basket prvomajsko darilo prijateljici (ki se ga obesi na kljuko)
in May v maju, maja

mealtime [mí:ltaim] samostalnik
čas obeda

meantime [mí:ntaim]

1. prislov
medtem

2. samostalnik
vmesen čas

in the meantime medtem

međùdnevica ž čas med velikim in malim šmarnom

međuvrijème međùvremena, mn. -vremèna s (ijek.), međuvréme međùvremena, mn. -vremèna, s (ek.) meddobje, čas med dvema drugima dogodkoma: on voli sumrak, međuvrijeme koje nije ni dan ni nić