Franja

Zadetki iskanja

  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • blagoslòv (-óva) m

    1. rel. benedizione:
    dati blagoslov dare, impartire la benedizione
    apostolski blagoslov benedizione apostolica
    zvoniti k blagoslovu suonare a vespro

    2. ekspr. benedizione:
    ta človek je blagoslov za hišo costui è la benedizione della casa

    3. (privoljenje, tudi iron. ) benestare, crisma

    4. etn.
    hišni blagoslov immagine benedetta
  • blèf (blêfa) m pren. pog. bluff; montatura:
    za čisto navaden blef gre è tutto un bluff, tutta una montatura
  • blísk (-a) m

    1. fulmine; baleno:
    slepeč blisk un fulmine abbagliante
    blisk in grom fulmini e tuoni
    planiti kakor blisk piombare come un fulmine

    2. bagliore, lampo:
    blisk reflektorjev il bagliore dei riflettori
  • blískati | blískati se (-am (se))

    A) imperf. refl.

    1. lampeggiare:
    svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
    fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

    2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

    3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
    bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

    4. risplendere, rilucere

    B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
    bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
    ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
    ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle
  • blízek (-zka -o) adj. knjiž. prossimo, affine, consimile:
    blizek in prijateljski narod popolo affine e amico
  • blízu

    A) adv.

    1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
    tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
    pogledati od blizu guardare da vicino
    priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
    ne dati komur blizu essere inavvicinabile
    pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
    priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

    2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
    pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

    3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
    ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
    tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

    4. (skoraj) quasi; circa:
    tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
    rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

    B) prep.

    1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
    vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

    2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
    blizu jutra verso il mattino
    blizu osmih verso le otto
    mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
    načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

    3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
    tehta blizu centa pesa sul quintale
  • blížati se (-am se)

    A) imperf.

    1. (prihajati bliže v prostoru, časovno) avvicinarsi, farsi vicino; essere vicino, prossimo:
    boječe se bližati avvicinarsi timidamente
    bliža se božič Natale è vicino
    bliža se tridesetim è prossimo alla trentina

    2. bližati se koncu, kraju (se) stare per:
    dan se bliža koncu la giornata sta per finire
    bliža se mu konec sta per morire
    sezona se bliža vrhuncu la stagione turistica è al culmine

    3. knjiž (postajati podoben, soroden) essere vicino, avvicinarsi:
    bližati se idealu avvicinarsi all'ideale

    B) bližati imperf. tr. šport. (pri balinanju) accostare
  • blížji (-a -e) adj.

    1. vicino, prossimo:
    bližje predmete vidim bolje kot oddaljene gli oggetti vicini li vedo meglio di quelli lontani

    2. affine; intimo; (spiritualmente, emotivamente) vicino:
    slovaščina je češčini najbližji jezik lo slovacco è la lingua più affine al ceco
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji ognuno bada prima ai fatti propri
  • bòb1 (bôba) m

    1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
    pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
    pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
    pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
    pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

    2. caccola

    3. bot.
    volčji bob lupino (Lupinus)
  • bodóčnost (-i) f

    1. futuro:
    načrti za bodočnost progetti per il futuro

    2. futuro, avvenire; poi:
    boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
    vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
    preteklost in bodočnost il prima e il poi
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bogástvo (-a) n

    1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
    živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
    zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
    zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

    2. ricchezza; risorsa:
    naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

    3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
    bogastvo barv dovizia di colori
  • boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
    stokrat boglonaj! mille grazie!
    za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
    od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive
  • bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
    pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
    pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia
  • bógve adv.; inter.

    1. chissà:
    prišel je od bogve kod è venuto da chissà dove
    misli, da je bogve kaj si crede di essere chissà chi

    2. (v medmetni rabi podkrepi trditev) proprio, davvero; vivaddio:
    bogve da sem te vesel sono proprio contento di vederti
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
    nehati se boriti den Kampf aufgeben
    |
    boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
    boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
    figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
    boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
    s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
    boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
    boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
    boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
    boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um
  • bós (bôsa -o) adj.

    1. scalzo:
    iti, hoditi bos andare scalzo

    2. non ferrato (di cavallo), sferrato

    3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
    trditev je bosa l'affermazione è infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
    pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
    PREGOVORI:
    kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza