Franja

ogovorjèn (-êna -o) adj. cui è stata rivolta la parola

okóli

A) adv.

1. attorno:
okoli se zavrteti girarsi attorno

2. intorno:
okoli hoditi andare, girare intorno

3. pren. intorno, qua e là

4. circa:
okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
pren. biti hitro okoli passare presto
pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

B) okóli prep.

1. attorno a; torno torno; intorno a:
zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
okoli hiše torno torno la casa

2. attorno a, circa, su:
razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

3. attorno a:
veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

4. circa; verso; attorno a, intorno a:
pridem okoli devetih vengo verso le nove
temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

Olisīpō (tudi Olys(s)īppō: Varr., Ulysīppō: Mel.) -ōnis, m Olizípon (Ulizípon), mesto v Luzitaniji ob desnem bregu Taga (zdaj Lizbona): Plin. — Od tod adj. Olisīpōnēnsis -e olizipónski: Plin.

operíranec, -nka medicina opéré moški spol , -e ženski spol

orientálec, -lka Oriental moški spol , -e ženski spol ; habitant moški spol , -e ženski spol de l'Orient

Osca -ae, f Óska, mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Huesca v Aragoniji): Vell., Fl. — Od tod adj. Oscēnsis -e óški, iz Óske: Varr., argentum L. hispanski srebrn novec, kakršne so kovali v Oski že pred Rimljani; od tod subst. Oscēnsēs -ium, m Óski, Oščáni, preb. Oske: C., Plin.

osirotél, -a orphelin, -e

Ōstia -ae, f (Ὠστία; ōstium) Óstija, mesto ob ustju Tibere, pristanišče Rima (še zdaj Ostia): Ci., Varr., L., T., Plin., Mel. idr. — Soobl. Ōstia -ōrum, n Óstija (Óstije): L., Iuv., Aug. — Od tod adj. Ōstiēnsis -e óstijski: populus L., incommodum Ci. izguba (rim. ladjevja) pri Ostiji (v vojni z morskimi roparji), provincia Ci., Suet. oskrba rim. mesta z živežem in nadzorstvo nad vodovodi (kvestor, ki je opravljal to službo, je imel svoj sedež v Ostiji), portus Porph., via Hier.

paciènt, -ka malade moški spol, ženski spol ; (pri operaciji) patient moški spol , -e ženski spol

Palātua -ae, f Palátua, boginja varuhinja Palatina (Palacija): Varr. — Od tod

1. adj. Palātuālis -e Palátuin: flamen Enn. ap. Varr., Palatualis flamen constitutus est, quod in tutela eius deae Palatium est Fest.

2. subst. Palātuar -aris, n palátuar = daritev na Palatinu: septimontio, ut ait Antistius Labeo, hisce montibus feriae: Palatio, cui sacrificium quod fit, Palatuar dicitur Fest.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.

Pallēnē -ēs, f (Παλλήνη) Paléna, zahodni rt polotoka Halkidika z istoimen(sk)im mestom: L., O., Mel., Plin.; od tod adj.

1. Pallēnēnsis -e palénski: ager L., isthmus Plin.

2. Pallēnaeus 3 palénski: fulmina Luc., triumphos Stat.

palūster -tris -tre (palus)

1. močvirnat, močviren, močvarast: Ulp. (Dig.), Fl., Cl. idr., ager, limus L., locus C., loca Ci.; tudi palūstris -e: ager palustris Col.; subst. palūstria -ium, n močvirnata mesta, močvirni kraji, močáve, starejše zamoke: Plin., Vulg.; pren.: lux Pers. v blatu pregreh prebito življenje.

2. močvirski, močviren = v močvirju živeč (rastoč): ranae H., fulicae O., aves Mel.; subst. palūstria -ium, n močvirske rastline: Plin.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

parricīdālis -e, adv. par(r)icīdāliter (parricīda) morilski, morilen, preklet, brezbožen: scelus, venenum, discordia Iust., gladius Petr., culleus, par(r)icidaliter frendens Aug., bellum Fl., animus Lamp. — Soobl. parricīdiālis -e, gl. parricīdiālis.

pártner, -ka partenaire moški spol, ženski spol ; (v trgovini) associé, -e moški spol, ženski spol ; (v politiki) allié, -e moški spol, ženski spol ; (v igri) camarade moški spol, ženski spol de jeu

zakonski partner conjoint, -e moški spol, ženski spol

Patrae -ārum, f (Πάτραι) Pátre, mesto s pristaniščem v Ahaji (zdaj Patras): L., Ci. ep. Od tod adj. Patrēnsis -e pátrski: Ci.; subst. Patrēnsēs -ium, m Patráni, preb. Pater: Ci.

Pellēnē -ēs, f (Πελλήνη) Peléna, mesto v notranjosti Ahaje: L. — Od tod

1. subst. Pellēnaeī -ōrum, m Pelenájci, Pelénci, preb. Pelene: Plin.

2. adj. Pellēnēnsis -e pelénski, iz Peléne, pri Peléni: ager, Timocrates L.; subst. Pellēnēnsēs -ium, m = Pellēnaeī.

Peloponnēsus -ī, f (Πελοπόννησος „Pelop(s)ov otok“) Peloponéz, južni grški polotok: Ci., L., Cu., Plin.; v gr. obl. Peloponnēsos: Varr., Mel. — Od tod adj.

1. Peloponnēsiacus 3 (Πελοποννησιακός) peloponéški, peloponézijski: mel, bellum Ci., Sen. ph., gentes litus Mel.; subst. pl. Peloponnēsiacī -ōrum, m Peloponežáni, Peloponézijci: Mel.

2. Peloponnēsius 3 (Πελοποννήσιος) peloponéški, peloponézijski: bellum N., civitates Ci., tempora Q. časi peloponeške vojne; subst. pl. Peloponnēsiī -ōrum, m Peloponežáni, Peloponézijci: Varr., Cu., Iust., Vell.

3. Peloponnēnsis -e peloponéški, peloponézijski; od tod subst. pl. Peloponnēnsēs -ium, m Peloponežáni, Peloponézijci: Cu., Iust.