-
ᾰ̓κᾰχίζω (ἄχομαι) [fut. ἀκαχήσω, aor. 1. ἀκάχησα, 2. ἤκαχον, pf. med. ἀκάχη-μαι, 3. pl. ἀκηχέδατ' (αι), ἀκάχηνται, plpf. ἀκαχήατο (ἀκαχείατο), pt. ἀκαχήμενος, ἀκηχέμενος] 1. act. žalim, žalostim. 2. med. žalostim se, žalujem, tugujem; pf. žalosten sem zaradi česa τινός, τινί ali pt.
-
ἄλ-αλκε [gl. ἀλέκω, ἀλκή] [Obl. redupl. aor. 2 cj. ἀλάλκῃσιν, opt. ἀλάλκοι, inf. ἀλαλκέμεν(αι) in ἀλαλκεῖν, pt. ἀλαλκών] branim, odbijam, odvračam (τί τινος), pomagam (τινί).
-
ἀλέξω (ἀλκή) [inf. praes. ἀλεξέμεν(αι), fut. ἀλεξήσω, -ομαι, aor. ἠλεξησα, -άμην, opt. ἀλέξαιμι, fut. med. tudi ἀλέξομαι, aor. inf. ἀλέξασθαι] 1. act. odbijam, odvračam, branim, pomagam. 2. med. a) odbijam (odvračam) od sebe, branim se proti (τινά); τοὺς εὖ ποιοῦντας vračam enako z enakim; b) pomagam.
-
ἀπο-κτείνω, sooblike -κτίννῡμι, -κτέννω, -κτιννύω [fut. ἀποκτενῶ, aor. -έκτεινα, pf. -έκτονα, pass. ἀποθνῄσκω; ep. poet. aor. ἀπέκτανον, -έκταμεν; inf. -κτάμεν(αι); med. -έκτατο, -κτάμενος] ubijem, pobijem, zakoljem, usmrtim; pogubljam, obsojam, dam obsoditi na smrt.
-
γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.
-
γέρας, αος, ως, τό (od γέρων) [dat. αι, ᾳ, n. pl. ion. γέραα, at. γέρα, gen. γεράων, γερῶν] 1. (častno) darilo, odlikovanje, plača, nagrada. 2. častna služba, dostojanstvo, prednost.
-
γῆρας, αος, skrč. ως [dat. γήραϊ, αι, at. γήρᾳ, NT γήρει] starost, siva (velika) starost.
-
δίδωμι [Et. lat. dare, dos, donum; slov. dati, dar, gršk. δῶρον, δόσις. – Obl. fut. δώσω, aor. ἔδωκα, pf. δέδωκα, pass. pf. δέδομαι, aor. ἐδόθην, fut. δοθήσομαι, adi. verb. δοτός, δοτέος; – ep. pr. διδοῖς, διδοῖσθα, διδοῖ, διδοῦσι, imper. δίδωθι, inf. διδοῦναι, fut. διδώσω, inf. διδώσειν in δωσέμεν(αι); aor. ind. iter. δόσκον, cj. δώῃ, δώῃσι, δώομεν, δώωσι]. 1. a) dam, dajem, plačujem, podarim, darujem, odpuščam, podelim, poklonim, naložim, ponujam, pripisujem, storim τινί τι; b) πιεῖν dam piti; αἶνον (po)hvalim, ἐργασίαν (operam do) prizadevam si, trudim se, κακόν prizadenem, storim; ἀκοήν poslušam, πεῖραν izkažem, izpričam, ἱερά prinašam, posvečujem, δίκην (τισίν) ὑπό τινος kaznovan sem, plačujem kazen, ὅρκον prisegam, πίστιν prisegam zvestobo, zagotovim varnost, λόγον καὶ πίστιν dogovarjam se in prisegam, λόγον dajem odgovor, zagovarjam se, ἄλγεα, ἄτας naklanjam, νίκην delim, ψῆφον glasujem, τιμήν izkazujem čast, častim NT, ἐμαυτὸν εἰς τόπον odpravim se kam, εὖ, καλῶς podeljujem komu srečo. 2. izročim, predam, prepustim τινί τι; a) θυγατέρα dam za ženo, omožim; b) ἐμαυτόν τινι vdam, podam se komu, izročim se njegovemu varstvu; εἰς τὰ πράγματα bavim se s posli; c) τινί τινα podelim koga komu, pomilostim ga komu na ljubo; βουλήν dam komu čas za premišljevanje. 3. a) priznam, dopustim, dovolim; b) zapovedujem part. δούς se prevaja pogosto s predlogom: s, z.
-
εἰ, ep. in dor. αἰ veznik [Et. po izvoru različno od αἰ; prv. pom. je demonstrat.; slov. i-n, i-no (iz ei-); sor. lat. si, nem. so, gršk. ὥς] stoji 1. v želelnih stavkih, navadno εἰ γάρ, εἴθε z opt. (= lat. utinam) o da bi, da bi pač, da bi vendar. 2. v zavisnih vprašalnih stavkih: ali, -li, če (bi); v razstavnih vprašanjih: εἰ – ἤ, εἴτε – εἴτε li – ali, ali-ali (pa). 3. za glagoli čuvstvovanja a) vzročno (= ὅτi, ὡς) ker, da; θαυμάζω, εἰ čudim se, ker (da); b) vprašalno: čudim se, ako … 4. v dopustnih stavkih: εἰ καί ako tudi, če tudi, če prav, če ravno, dasi (ravno), καὶ εἰ tudi ako, tudi če. 5. v pogojnih stavkih in sicer a) v resničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. vseh časov, v glavnem stavku ind. vseh časov ako, če; εἰ τοῦτο λέγεις, ἁμαρτάνεις; εἰ μὴ ἤρεσκόν σοι οἱ νόμοι, ἐξῆν σοι ἐξιέναι ἐκ τῆς πόλεως če ti niso ugajali …; b) v možnih pogojnih stavkih εἰ z opt., v glavnem stavku opt. z ἄν: če (bi), ako (bi), εἰ τοῦτο λέγοις, ἁμαρτάνοις ἄν; c) v neresničnih pogojnih stavkih εἰ z ind. historičnih časov, v glavnem stavku ind. hist. časov z ἄν če bi, ako bi (ne) s konj. ali da z ind. εἰ τοῦτο ἔλεγες ako bi to rekel …; οἱ πολέμιοι ἔφυγον ἄν, εἰ οἱ σύμμαχοι ἐν καιρῷ ἦλθον da so prišli zavezniki; d) v slučajnih pogojnih stavkih. Za enkratno ali ponavljajoče se dejanje v prihodnosti ἐάν s konj., v glavnem stavku ind. fut. ali imper. Za ponavljajoče se dejanje v sedanjem času ἐάν s konj. praes. za istodobno, konj. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku ind. praes.; za ponavljajoče se dejanje v preteklosti εἰ z opt. praes. za istodobno, εἰ z opt. aor. za preddobno dejanje; v glavnem stavku navadno imperf. vselej kadar, kadarkoli. 6. v zvezah: εἰ μή ako (če) ne, razen če; εἰ ἄρα če pa, če torej, εἰ μὴ ἄρα nisi forte, če ne morda, razen če morda, εἴ γε če že, če sploh, εἰ δέ (μή) če pa ne, εἰ δὲ καί če pa celo, εἰ δή ker, če vendar, če zares, εἴ κως ali ne bi morda, εἰ δ' ἄγε ali dej, nu, hajdi, εἰ μόνον če le, εἴ τις καὶ ἄλλος če sploh kdo, ὥσπερ ἂν εἰ (z opt.) kakor da bi.
-
εἴδω [Et. kor. weid, lat. video, slov. videti, vedeti, vem; nem. wissen (got. witan), Witz] 1. εἴδομαι ep. praes. med. z aor. εἰσάμην, ἐεισάμην a) (po)javljam se, prikazujem se; b) sem sličen, podoben komu, vidim se, zdim se, εἰδομένη v podobi, podobna, slična; c) delam se, kakor da bi εἴσατ' ἴμεν ἐς Λῆμνον. 2. εἶδον def. aor. k ὁράω, cj. ἴδω, impf. ἰδέ, ep. ind. ἴδον, cj. ἴδωμι, inf. ἰδέειν, iter. ἴδεσκε, med. εἰδόμην, impf. ἰδοῦ (kot interj. ἰδού), ep. ind. ἰδόμην, NT ἴδα a) videl sem, zagledal sem, zapazil sem, obiskal sem, θαῦμα ἰδέσθαι divno pogledati = krasen pogled; b) spoznal, uvidel, preudaril sem; χάριν užil sem. 3. οἶδα [2 s. οἶσθα, ep. οἶδας, pl. ἴσμεν, ἴστε, ἴσασιν, cj. εἰδῶ, opt. εἰδείην, imper. ἴσθι, ἴστω, inf. εἰδέναι, pt. εἰδώς, υῖα, ός, plpf. ᾔδη, ᾔδειν; ᾔδησθα in ᾔδεισθα, ᾔδης in ᾔδεις, pl. ἤδεμεν, -τε, -σαν; fut. εἴσομαι; ep. ἴδμεν, cj. εἰδέω, inf. ἴδμεν(αι), pt. fem. ἰδυῖα, plpf. ᾔδεα in ἠείδη, 3 pl. ἴσαν, fut. εἰδήσω, ion. ind. pl. οἴδαμεν, οἴδασι, cj. εἰδέω, poet. plpf. ᾖσμεν] a) vem, izkušen sem, razumem, poznam, vešč sem, morem; s ὅτι, ὡς ali part, ἴσθι ἄνθρωπος ὤν vedi, da si človek; χάριν vem hvalo, hvaležen sem, οἶδ' ὅτι vem da, gotovo; εἰδώς vedoč, poučén, za gotovo; b) φίλα οἶδά τινι sem prijaznega mišljenja, sem prijatelj τινί.
-
εἶπον, εἶπα (gl. ἔπος) [def. aor. k λέγω, cj. εἴπω, opt. εἴποιμι, εἴπαιμι; imper. εἰπέ in εἶπον, inf. εἰπεῖν in εἶπαι, pt. εἰπών, εἴπας; ep. ἔειπον, cj. εἴπωμι, εἴπῃσθα, εἴπῃσι, inf. εἰπέμεν(αι), iter. εἴπεσκεν; ion. v sestavljenkah – εἰπάμην; (gl. εἴρω1 )] 1. a) rekel, povedal sem, izgovoril, izjavil, javil, sporočil, naznanil sem, τί kaj, σύνθημα parolo (bojno geslo), περί ali ὑπέρ τινος, ἀμφί τινι, τινός o čem, τινί τι komu kaj, s ὡς, ὅτι, inf. ali acc. c. inf.; δίκην sodim; πρός τι odgovoril sem na kaj; b) predlagal sem ἑλέσθαι, nasvetoval, zapovedal sem z inf.; mislil sem, menil sem ἐν τῇ καρδίᾳ, ἐν ἐμαυτῷ NT. 2. εἶπόν τινα imenoval sem, menil sem koga, ep. nagovoril sem koga, govoril sem komu, εὖ, καλῶς τινα dobro sem govoril, pohvalil, (pro)slavil sem koga. 3. ὡς ἔπος εἰπεῖν skoraj bi rekel, takorekoč, ὡς συνελόντι εἰπεῖν (= οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν) da v kratkem povem, naravnost, ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν točno povedano, pravzaprav.
-
ἐληλουθώς, ἐλθέμεν(αι) gl. ἔρχομαι.
-
ἕλκω [Et. kor. selq, lat. sulcus; sor. kor. welq, slov. vleči, vlekel. – fut. ἕλξω, aor. εἵλκυσα, pf. εἵλκῠκα, -υσμαι, aor. pass. εἱλκύσθην; ep. praes. inf. ἑλκέμεν(αι), impf. ἕλκε, ion. pf. pass. ἕλκυσμαι, ep. praes. ἑλκέω, fut. ἑλκήσω, aor. ἥλκησα] I. act. 1. trans. a) potegnem, izderem ξίφος NT, vlečem, vlačim τί, τινά, νεκρὸν ποδός mrtveca za nogo; βίᾳ delam silo, trpinčim, mučim; b) vlečem za seboj ali k sebi, srkam; c) napenjam νευράς, τόξα; privabim, pričaram, ἴυγγα ἐπί τινι pričaram k sebi ljubimca; pren. vabim, mikam ἐπί τι; d) potegnem proč (doli), odganjam, νῆας εἰς ἅλα potegnem ladje v morje, τινὰ ἀπὸ τοῦ βήματος pahnem z govorniškega odra; e) potegnem kvišku, ἱστία razpenjam, τάλαντα potegnem tehtnico kvišku = tehtam, tudi intr. z acc. teže τρίτον ἡμιτάλαντον; f) pulim (lase), rujem, (raz)trgam; g) πλίνθους delam opeko, προφάσεις zvijam se, izgovarjam se. 2. intr. zavlačujem se, σύστασις boj se vleče. II. med. 1. vlačim svoje, ξίφος potegnem si (svoj) meč, τόξον napenjam si lok, χαίτας pulim si lase. 2. vlečem k sebi, grabim si, δίφρον πυρὸς ἀσσοτέρω potegnem svoj stol bliže k ognju.
-
ἐνενήκοντα, οἱ, αί, τά, ep. ἐννήκοντα indecl. devetdeset.
-
ἔνῐοι, αι, α [Et. iz ἔνι οἵ] nekateri, marsikateri, ἔνιοι μέν – ἔνιοι δέ eni – drugi.
-
ἐξ-ίημι [ep. inf. aor. ἐξέμεν(αι), aor. med. ἔξεντο, imper. ἔξεο] 1. act. a) trans. pošiljam vun, odpošiljam, izpuščam τινά, τί, mečem iz česa τινὰ ἔκ τινος, ἔρον izženem, utešim, potolažim; b) na videz intr.: izlivam se, iztekam se (o reki: sc. ὕδωρ). 2. med. a) ἔρον potolažim si, utešim si željo po; b) pošljem od sebe, ločim se od γυναῖκα.
-
ἐπιφροσύνη, ἡ (ἐπί-φρων) pazljivost, zavednost duha, pamet, razumnost, αἲ γὰρ ἐπιφροσύνας ἀνέλοιο o da bi se spametoval, da bi prišel k pameti.
-
ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.
-
ἐφ-ίστημι, ion. ἐπ-ίστημι [gl. ἵστημι; tr. fut. ἐπιστήσω, aor. ἐπέστησα, pass. ἐπεστάθην; med. ἐπεστησάμην, intr. ἐφίσταμαι, fut. ἐπιστήσομαι, aor. ἐπέστην, pf. ἐφέστηκα, 3. pl. ἐφεστᾶσι, ep. inf. ἐφεστάμεν(αι), pt. ἐφεσταότες, plpf. ἐφεστήκειν, 3. pl. ἐφέστᾰσαν; ion. pf. ἐπέστηκα, pt. ἐπεστεῶτες] I. trans. 1. act. in pass. a) postavljam koga na (nad) kaj, dajem komu oblast nad kom, postavljam na čelo (za čuvarja, upravitelja) τινά τινι, ἐπί τινι; b) postavljam poleg, zraven česa, k čemu; κύκλῳ τὸ σῆμα ἱππέας postavljam okrog groba konjenike; c) α.) urejam, prirejam ἀγῶνα, τινί komu na čast; β.) ustavim, udržim στράτευμα; tudi abs. ἐπιστήσας(sc. ἵππον) ustavil se je. 2. med. postavljam na čelo. II. intr. 1. a) stopam na kaj, ustopim se na kaj τινί, ἐπί τινι; pf. stojim na čem, sem na (pri) čem πύλαι ἐφειστήκεσαν; τὸ ἐπιστάμενον τοῦ γάλακτος kar se nahaja na mleku, gornji del; b) stopam zraven koga, pristopim h komu, bližam se komu τινί, ἐπί, παρά τινι, ἐπί τι, ἔς τι; o času: nastopim τὸ ἔαρ, ὁ καιρὸς ἐφέστηκε čas je blizu NT; pf. stojim zraven οἱ λέβητες ἐπεστεῶτες; c) zadenem koga, iznenadim, prigodim se, πρίν μοι τύχη τοιάδ' ἐπέστη predno me je taka usoda zadela, ὡς ἂν μεταβολαὶ ἐφιστῶνται kakor se pač človeško življenje izpreminja; ὄλεθρός τινι poguba doleti NT, ἡ ἡμέρα αἰφνίδιος ἐπί τινα dan pride komu iznenada NT; d) stopim nasproti (sovražno), nastopim proti komu, vzdignem se nad koga, napadem koga τινί, ἐπί τινος, ἐπὶ τῇ πόλει pomaknem se (pridem) pred mesto; tlačim, stiskam μόχθοι ἐφεστῶτές τινι; βάσιν τινά zastopim komu pot. 2. pren. a) stojim na strani, pomagam komu τινί; b) stojim na čelu, načelujem, postavljen sem črez kaj, nadzorujem kaj τινί, ἐπί τινι, ἐπί τινος; ὁ ἐφεστηκώς, ἐφεστώς, ion. ἐπεστεώς, pl. ἐπεστεῶτες: predstojnik, vodnik, načelnik, nadzornik; c) lotim se česa, bavim se s čim, grem nad kaj τινί, ἐπί τι; d) sem blizu, čakam koga, prežim na koga κῆρες θανάτοιο, οἷοι νῷν ἐφεστᾶσιν σκοποί; e) ustavim se, postojim, ἐπιστὰς περιέμεινα ustavil sem se in sem počakal; τοῦ πλοῦ preneham.
-
ζάω, skrč. ζῶ [Et. iz ζηjω, kor. gwjē-, ζώω iz gwjō-jō; sor. βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. ζῇς, ζῇ itd.; fut. ζήσω, -ομαι, aor. ἔζησα, nav. βιώσομαι, ἐβίων; ep. ion. poet. ζώω, ep. inf. ζωέμεν(αι)]. 1. živim, ἀπό, ἔκ τινος ob čem, od česa; sem pri življenju, sem živ; οἱ ζῶντες ljudje; τὸ ζῆν življenje; ζάω τινί živim za koga. 2. sem pri moči, sem krepek, trajam, ostanem v moči ali veljavi νόμοι, μαντεῖα; φλόξ tlim.