Franja

Zadetki iskanja

  • òputiti -īm oplesti z jermenjem: oputiti opanke
  • òputnjāk m, òputnjāš m opanek, prepleten z jermenom, jermenjem, gl. oputa 1.: poderali mi se oputnjaci
  • oracle [ɔrakl] masculin preročišče, orakelj; oseba, ki govori z avtoriteto ali kompetenco
  • orangerie [ɔrɑ̃žri] féminin oranžerija (rastlinjak); del vrta z oranževci
  • orbital [ɔ́:bitl] pridevnik
    ki ima opraviti z zvezdno potjo
    anatomija ki ima opraviti z očesno votlino
  • orciaia f shramba za vrče z oljem
  • ordengeschmückt Brust: poln odlikovanj; ironisch ovešen z odlikovanji
  • ordonnancer [-dɔnɑ̃se] verbe transitif izdati plačilni nalog; vieilli predpisati z receptom
  • organolēttico agg. (m pl. -ci) organoleptičen, ugotovljiv z vidom, okusom, vonjem in otipom:
    esame organolettico organoleptični pregled
  • orientālis -e (oriēns) vzhoden, jutrov(ski), na vzhodu (Vzhodu), na jutrovem (Jutrovem), z vzhoda (Vzhoda), z jutrovega (Jutrovega): auxilia, regna Iust., pericula et opera Iust., veritus Gell. vzhodnik, imperium Vop.; subst. orientālēs -ium, m vzhodnjaki, jutrovci, orientalci: Iust.
  • orientalmente avv. vzhodno, z vzhoda
  • orīganon ali origanum -ī, n in orīganus -ī, f (gr. ὀρείγανον, ὀρίγανον, ὀρείγανος, ὀρίγανος) bot. dobra misel, starejše dobromislika: Col., Plin. Od tod orīganītes vinum (gr. ὀριγανίτης οἶνος) z dobro mislijo začinjeno (oslajeno) vino: Ca. (po nekaterih izdajah gen. vini origaniti).
  • ornementer [-mɑ̃te] verbe transitif okrasiti, olepšati z ornamenti
  • òročen -a -o z rokom: -i ulog vezana vloga
  • orpellare

    A) v. tr. (pres. orpēllo)

    1. krasiti, prevleči z lažnim zlatom

    2. pren. prikrivati, slepiti

    B) ➞ orpellarsi v. rifl. (pres. mi orpēllo) pretirano, neokusno se ličiti
  • Örterbruchbau, der, Bergbau stebrno odkopavanje z rušenjem
  • òsinjāk m
    1. osir: ne diraj u osinjak
    2. med. tur z več strženi
  • osmòredac -eca m koruzni storž z osmimi vrstami zrnja
  • Ossa -ae, m in f (Ὄσσα) Ósa, visoka gora v Tesaliji, južno od doline Peneja: V., Mel., Plin. (z acc. Ossam), gr. acc. Ossan: O., Pr., Sen. tr. Od tod adj. Ossaeus 3 (Ὀσσαῖος) óški, z Óse: ursa O., rupes Lucan., Ossaei bimembres Stat. = na Osi domujoči Kentavri.
  • òstan m osten, palica z železno ostjo za poganjanje volov