Franja

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

Sporadēs -um, f, sc. insulae (αἱ Σποράδες νῆσοι) Sporádi (tudi f Sporáde), Sporádski otoki, skupina otokov v Egejskem morju med Kikladi (Kikladami) in Kreto: Mel., Plin., Prisc. (z gr. acc. -as).

sporazumnost ženski spol (-i …) die Gütlichkeit (tudi pravo)

spoštovan pridevnik
1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendőBil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartottPravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tiszteltTako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.

spoštovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Achtung, Hochachtung, der Respekt; die Schätzung, Wertschätzung; der Respekt (vor); izkazano: die Ehrerbietung, die Ehrfurcht
izkazovati spoštovanj komu (jemandem) seine Ehrfurcht bezeugen, Respekt erweisen/zollen
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
dokaz/izkazovanje spoštovanja die Ehrfurchtsbezeigung, Achtungsbezeigung
brez dolžnega spoštovanja unehrerbietig
pomanjkanje spoštovanja die Respektlosigkeit
vreden spoštovanja schätzenswert, respektabel (tudi figurativno), achtenswert
gledati s spoštovanjem koga aufblicken (zu)
navdajajoč s spoštovanjem achtungsgebietend, [respekteinflößend] Respekt einflößend
navdajati s spoštovanjem Ehrfurcht gebieten
s spoštovanjem v pismih, dopisih: achtungsvoll, hochachtungsvoll
z odličnim spoštovanjem mit vorzüglicher Hochachtung

spoštovanje samostalnik
1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartásZ urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartásV harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.

spoštovánje respect; regard; deference; homage; consideration; esteem, estimation; reverence (do for); veneration

iz spoštovánja do out of respect for, in deference to
z vsem dolžnim spoštovánjem with all due respect, (tudi ironično) with the greatest respect
spoštovánje samega sebe self-respect
z odličnim spoštovánjem (v trgovinskih pismih) yours faithfully, respectfully yours
imeti največje spoštovánje do, za... to have the greatest respect for...
izkazati komu spoštovánje to pay one's respects to someone
bil je sprejet z vsem spoštovánjem, ki gre njegovemu položaju he was received with all the respect due to his position
uživati splošno spoštovánje to enjoy general esteem
znal si je pridobiti spoštovánje he knew how to win respect

spoznáti reconnaître, connaître ; (uvideti) se rendre compte de quelque chose, s'apercevoir de quelque chose, prendre conscience de

spoznati koga za krivega (pravno) reconnaître quelqu'un coupable
spoznati se s kom faire la connaissance de quelqu'un, faire (ali lier) connaissance avec quelqu'un
veseli me, da sem vas spoznal (je suis) enchanté d'avoir fait votre connaissance
dati se spoznati se faire reconnaître, dévoiler son identité
ne dati se spoznati (tudi) garder l'incognito

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

sprētiō -ōnis, f (spernere) prezir(anje) zaničevanje: Ambr., simul ut Demetrius in dies suspectior esset, ex composito sermones ad † spretionem † Romanorum trahebant L.

Opomba: Pri L. najdemo v izdajah nam. spretionem tudi spem. Mesto je nerazrešeno.

sprostit|ev ženski spol (-ve …)

1. die Entspannung (tudi medicina), die Ausspannung
telovadba za sprostitev die Entspannungsgymnastik
medicina sprostitev krčev die Entkrampfung
sprostitev zavor die Enthemmung
šport die Befreiung (prijem za sprostitev der Befreiungsgriff)

2. sil, plinov ipd.: das Freisetzen, die Freimachung, spontano: das Freiwerden; sil, neurja ipd.: die Entfesselung
sprostitev napetosti die Entspannung
reakcij: die Auslösung

sprostituira|ti se (-m se) sich prostituieren (tudi figurativno)

sproži|ti [ó] (-m) sprožati

1. strelno orožje: abfeuern, abdrücken; puščico z loka: abschießen

2. plaz, fotoaparat, reakcijo, učinek: auslösen, plaz s smučmi: abtreten, kamen v gorah z nogo: lostreten (tudi figurativno debato)

3. naprave: betätigen, in Gang bringen/setzen, in Tätigkeit setzen; figurativno protestno gibanje: ins Rollen bringen

4. razpravo: (dati pobudo) anregen; (odpreti) vprašanje: (eine Frage) aufwerfen, zur Sprache bringen, zur Debatte stellen

spurcō -āre -āvī -ātum (spurcus) (u)mazati, zamazati, onečediti (onečejati), onesnažiti (onesnaževati), (o)madeževati, ognusiti, (o)grditi: Pl., Prud., Dig., forum Ci.; metaf. kot adj. pt. pf. spurcātus 3 umazan, omadeževan, oskrunjen, pogršan, tudi nesramen: senectus spurcata impuris moribus Cat., helluo spurcatissimus Ci.

squāleō -ēre (—) (—) (squālus hrapav od nesnage, strčeč, umazan)

1. biti hrapav, biti raskav, biti luskast (luskav), biti tog (odrevenel, trd), štrleti, strčati: squalentīs infode conchas V., picti squalentia terga lacerti V.; z abl. pokrit (prevlečen) biti s čim, poln biti česa, strčati od česa: Cl. idr., lorica squalens auro V., per tunicam squalentem auro V., maculis auro squalentibus V., Sil., squalentia tela venenis O., squalebant corpora morbo O., nigro squalentia tecta tabo O., fastigia squalebant musco O., humus squalet serpentibus O. gomazi (gomezi, mrgoli) od kač, vestes squalentes atro pulvere Lucan., cruore squalebat barba Sil., neque arma squalere situ ac rubigine velim Q., quidquid hirsutis squalet imaginibus Mart.; tudi: crines squalent a pulvere effuso Sil.; occ. zaradi suše strčati = suh biti, izsušen biti, usahel (presahel) biti: squalebant pulvere fauces Lucan., oraque proiectā squalent arentia linguā Lucan., squalebat tellus, squalentes campi Sil., diffugere undae, squalent fontesque lacusque Stat.

2. metaf. zaradi pomanjkanja nege od umazanije (nesnage) biti trd, strčati, biti umazan, biti nesnažen: Gell., Cl. idr., mihi supellex squalet atque aedes meae Pl., barba squalens V. umazana, coma squalens O. zmršeni, razmršeni, neurejeni, skuštrani; occ.
a) (v umazani obleki) žalovati, biti v žalni (žalovalni) obleki (opravi): luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia Ci. (prim. squālor), squalebat civitas publico consilio veste mutata Ci.
b) (o zemlji, krajih) biti (ležati) neobdelan, biti (ležati) opuščen (pust), biti neposeljen, biti nepozidan: squalent abductis arva colonis V., squalentia arva Lucan., sterilis profundi vastitas squalet soli Sen. tr.

square² [skwɛ́ə]

1. prehodni glagol
dati (čemu) kvadratasto ali četverokotno (četverooglato) obliko, napraviti (kaj), otesati četverooglato; dati (čemu) pravokotne robove; položiti (kaj) pravokotno
matematika kvadrirati (število); karirati (papir); urediti, razporediti (kaj) (by po, v skladu z)
prilagoditi, prirediti (kaj) (to čemu)
izravnati; uskladiti (with z)
saldirati; izplačati, zadovoljiti (koga)
šport končati (tekmo) neodločeno
sleng utišati, podkupiti (koga), "mazati" (komu)
navtika namestiti križe jambora pravokotno na ladijski trup

2. neprehodni glagol
napraviti, delati pravi kot; imeti četverooglato obliko; poševno sedeti (na sedlu); skladati se, ujemati se (o računu); biti v skladu (with z)
spraviti se v sklad; urediti svoje zadeve

5 squareed 5 na kvadrat (5²)
to square (up) accounts with s.o. poravnati račune s kom; (tudi figurativno), obračunati s kom
to square the circle kvadrirati krog, figurativno lotiti se nečesa nemogočega
to square one's conduct with one's principles uskladiti svoje obnašanje s svojimi načeli
to square one's conscience pomiriti si vest
to square one's elbows razširiti komolce, s komolci si napraviti (dobiti) prostor
to square a number kvadrirati število
to square o.s. with s.o. pogoditi se s kom, (zopet) se zlágati s kom
he tried to square the police sleng skušal je podkupiti policijo
to square one's shoulders figurativno ostati trdovraten, hoteti doseči svoje
to square a stone oklesati kamen na 4 ogle
to square a theory to fit the facts prilagoditi teorijo, da ustrera dejstvom (praksi)
the facts do not square with the theory dejstva se ne skladajo s teorijo
to square timber oklesati hlod (deblo)
to square one's way of living to (ali with) one's square means svoje življenje prilagoditi ali urediti ustrezno svojim dohodkom

squaring [skwɛ́əriŋ] samostalnik
matematika kvadriranje

squaring (of) the circle kvadratura kroga; (tudi figurativno), ekonomija poravnava, obračunanje; zastarelo prepir(anje); prepirljivost

sramnica samostalnik
1. anatomija (kost) ▸ szeméremcsont
Medenično dno so mišice, ki potekajo od sramnice spredaj do trtice zadaj. ▸ A medencefenéket a szeméremcsonttól a farkcsont felé húzódó izmok alkotják.
Sopomenke: dimeljnica, sramna kost

2. veterina (spolovilo) približek prevedka ▸ nemi szervNekaj dni pred abortusom otečeta vime in sramnica, pojavi pa se tudi vaginalni izcedek. ▸ Abortusz előtt néhány nappal megduzzadnak az emlők és a nemi szerv, és vaginális váladék is jelentkezik.

sramôten honteux, déshonorant, infamant, ignominieux ; (podel) infâme ; (škandalozen) scandaleux

sramotni steber, oder pilori moški spol
postaviti koga na sramotni oder mettre (ali clouer) quelqu'un au pilori (tudi figurativno)

sramôten vergonzoso; ignominioso; deshonroso ; (podel) infame ; (škandalozen) escandaloso

sramotni oder picota f
postaviti na sramotni oder exponer a la vergüenza, poner en la picota (tudi fig)