Franja

slép blind; sightless

na pol slép purblind
čisto slép stone blind, (as) blind as a bat (ali as a mole, an owl, a beetle), totally blind
slép kot kura nightblind
slép na eno oko blind in one eye
slép za barve colour-blind
skoraj slép gravel-blind, sand-blind
slépo črevo blind gut, caecum
slépa cena cheap price
slép naboj (strel) blank cartridge (shot)
slépa pokorščina blind obedience
slépi potnik (na ladji itd.) stowaway
slépo okno, slépa vrata dead (brickedup) door, window
slépo pristajanje aeronavtika instrument landing
slépa sreča blind luck, mere chance
slépa vera implicit faith
slépa ulica cul-de-sac, pl culde-sacs, culs-de-sac
slépo zaupanje implicit confidence
zavod za slépe home for the blind
bil je slép za njene napake he was blind to her faults
bil je le slépo orodje... he was only a mere tool...
igrati se slépe miši to play at blind man's buff
lotiti se česa na slépo srečo (figurativno) to go at something blind, to trust to luck
tudi slépa kura zrno najde even a blind man may fluke a direct hit
delati se slépega za to turn a blind eye to (something)

slép aveugle ; (na eno oko) borgne

čisto slep complétement aveugle
slep za barve daltonien, atteint de daltonisme
slep ponoči héméralope
slep od rojstva aveugle de naissance
slepe miši (igra) colin-maillard moški spol
igrati se slepe miši jouer à colin-maillard
slepa jeza (ljubezen, pokorščina, strast, vdanost) colére ženski spol (amour moški spol, obéissance ženski spol, passion ženski spol, dévouement moški spol) aveugle
slepo okno fausse fenêtre
postati slep devenir aveugle, perdre la vue
slepi potnik passager clandestin
slepo steklo verre moški spol opaque
slepi strel coup moški spol à blanc
slepa ulica impasse ženski spol
slepo aveuglément, en aveugle, à l'aveuglette, sans réflexion
slepo zaupati komu faire confiance aveuglément à quelqu'un
na slepo srečo au hasard, sans réflexion, au petit bonheur, à l'aventure, aveuglément
ljubezen je slepa l'amour a un bandeau sur les yeux
tudi slepa kura (kokoš) zrno najde une poule aveugle peut parfois trouver son grain

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slép ciego (tudi fig) ; (okno, vrata) falso, ciego, simulado ; (naboj) sin bala

slep na eno oko tuerto
popolnoma slep completamente ciego
slep za barve (med) acromatóptico, daltoniano; (pokorščina) ciego, incondicional
ponoči slep hemerálope
slep alarm falsa alarma f
slepo črevo (intestino m) ciego m
slep od rojstva ciego de nacimiento
slepi potnik (fig) polizón m
slep polet (pristanek) vuelo m (aterrizaje m) ciego (ali sin visibilidad)
slepa sreča pura suerte f
slepe miši (igra) gallina f ciega
slepo steklo vidrio m opaco
slepa ulica callejón m sin salida (tudi fig)
slepo zaljubljen ciego de amor
na slepo srečo al azar, a la ventura, a vuelco de dado, a la buena de Dios, a lo que salga, fam al (buen) tuntún
slepo leteti volar a ciegas (ali sin visibilidad)
postati slep cegar, perder la vista, quedar ciego
slepo streljati tirar sin bala, tirar sin ver el blanco
slepo tipkati escribir sin mirar el teclado, escribir al tacto

slepi tir moški spol železnica das Sackgleis, totes Gleis (tudi figurativno)

slépo prislov

na slépo blindly, at random
slépo vdan devoted (to), wedded (to)
na slépo kupljen (»maček v žaklju«) sight unseen
na slépo streljati to fire at random, (tudi figurativno) to have a shot in the dark
na slépo srečo at random, at (ali by) haphazard

slepot|a [ô] ženski spol (-e …) die Blindheit (tudi medicina)
barvna slepota Farbenblindheit, Rotgrünblindheit, Farbenfehlsichtigkeit
nočna slepota medicina die Hühnerblindheit, Nachtblindheit
snežna slepota Schneeblindheit
figurativno (zaslepljenost) die Verblendung, die Blindheit (für)
figurativno duševna slepota Seelenblindheit
slepota za vrednote Wertblindheit
ki ima kurjo slepoto nachtblind
ki ima snežno slepoto schneeblind

slovenist samostalnik
(strokovnjak) ▸ szlovenista
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, je osrednje srečanje slovenistov (kot tudi slavistov) z vsega sveta. ▸ A szlovén nyelv, irodalom és kultúra nyári egyeteme a világ minden tájáról érkező szlovenisták (és szlavisták) fő szakmai találkozója.
Na Filozofski fakulteti vsako leto zaključi študij ogromno slovenistk in slovenistov. ▸ A Bölcsészettudományi Karon minden évben rengeteg szlovenista fejezi be egyetemi tanulmányait.
Povezane iztočnice: diplomirani slovenist

smér dirección f ; sentido m ; (kurs) rumbo m , derrota f ; fig (tendenca) tendencia f , orientación f ; (v umetnosti) escuela f

v smeri proti en dirección hacia
iz smeri od procedente de
s smerjo k, v con dirección a
v vse smeri en todas las direcciones
v obratni smeri en sentido inverso
v premi ravni smeri en línea derecha, (naravnost) todo derecho
sprememba smeri cambio m de dirección
vlak iz smeri (od), v smeri v tren m procedente de..., con destino a...
smer pohoda (poleta, vetra) dirección de marcha (de vuelo, del viento)
določiti smer ladje arrumbar
iti v smeri k tomar la dirección de
iti v drugo smer tomar otra dirección, tomar otro rumbo (tudi fig)
izgubiti pravo smer desorientarse
spremeniti smer cambiar de dirección

smétana cream; (na kuhanem mleku) clotted cream

kisla smétana sour cream
jajčna smétana custard
tolčena, stepéna smétana whipped cream
posnemalnik smétane creamer, cream-separator
posneti smétano to take off the cream (by skimming), to cream (tudi figurativno)
on vedno posname smétano (figurativno) he always takes the cream
delati smétano, dodati smétano to cream
stepati smétano to whip the cream

smodnik moški spol (-a …) das Schießpulver, das Pulver (črni Schwarzpulver, lovski Jagdpulver)
sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass (tudi figurativno)
sledovi smodnika medicina, pravo die Schmauchspur

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smrd|eti [é] (-im) zasmrdeti stinken (po nach) (tudi figurativno), riechen, schlecht/übel riechen, nicht gut riechen; figurativno komu: (jemanden) anekeln
smrdeti do nebes zum Himmel stinken
smrdeti kot kuga wie die Pest stinken
biti len, da kar smrdi stinken vor Faulheit
nekaj smrdi hier stinkt (etwas) (tudi figurativno)
figurativno zavohati, da nekaj smrdi Lunte riechen

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

smrtna obsodba ženski spol pravo das Todesurteil (tudi figurativno)

snežén snow(-); snowy

snežni človek (jéti) abominable snowman
snežni čevlji snowshoes pl
snežna kepa snowball
snežén kosmič snowflake
snežne krplje snowshoes pl
snežni metež blizzard, snowstorm
snežna odeja sheet of snow, snow cover
snežna (temna) očala snow goggles pl
snežni plaz snowslip, snowslide, (močen) avalanche
snežne padavine snowfall
snežna ploha flurry of snow
snežno polje, poljana snowfield
snežni plug snowplough (ZDA snowplow) (tudi šport)
snežna slepota snow blindness
snežne razmere snow conditions pl
poročilo o snežnih razmerah snow report
snežni mož snowman
snežna streha (na železniški progi) snowshed
snežno vreme snowy weather
snežni vihar snowstorm, blizzard
snežna veriga snowchain, skid chain
snežni zamet snowbank, snowdrift

snore [snɔ:]

1. samostalnik
smrčanje

2. neprehodni glagol
smrčati
prehodni glagol (tudi snore away, snore out)
presmrčati, prespati (kaj)

to snore o.s. awake zbuditi se od svojega smrčanja
he snored himself into a nightmare od smrčanja ga je začela tlačiti mora

so¹

1. tako, so nicht ne tako; so groß usw.: tako velik itd.; so X (= so sagt/meint X) tako (pravi/meni) tudi X

2. so viel toliko; dreimal/zehnmal usw. so viel trikrat/desetkrat itd. več

3. so ein/eine/ein tak/takšen, taka/takšna, tako/takšno

4. kaj, nekaj, so etwas kaj takega; so ähnlich nekaj podobnega

5. (ungefähr) enkrat (so gegen Abend enkrat proti večeru, so gegen fünf Uhr enkrat do petih, malo pred peto); približno (so fünfhundert Besucher približno 500 obiskovalcev, so zwei Wochen približno dva tedna)

6. kolikor mogoče, čim, so ... wie möglich (so schnell/viel/wenig usw. wie möglich kolikor mogoče hitro/veliko/malo, čim hitreje, več, manj) ; so gut wie nichts usw.: takorekoč (nič)

7. so oder so tako ali drugače; tako in tako; so und so tako in tako; so eine Sache taka čudna zadeva

8. (ohnehin) kar tako, brez drugega

9. res (so ganz egal res čisto vseeno); So? Res?

socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.

Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet.

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.