Franja

híša house; (stavba) building

stanovanjska híša tenement (house); dwelling, arhaično habitation; (gosposka hiša) mansion; (graščina) manor
mestna híša (magistrat) town hall, city hall; (vladarska, knežja) dynasty
trgovska híša house, (business) firm, concern; store, department store; establishment
vogelna híša corner house
samostojno stoječa híša detached house
Spodnja híša angleškega parlamenta the lower house, the House of Commons
Zgornja híša the upper house, the House of Lords; ZDA (ljudsko zastopništvo) the House of Representatives
blok híš block (of buildings)
vrata híš a row of houses
lesena híša wooden house, frame house
javna híša brothel, house of ill fame, house of ill repute, bawdy house; vulgarno knocking shop; ZDA žargon cathouse
polna híša (gledališče) full house
gostov polna híša houseful of guests
híša ni sklepčna! (parlament) no house!
zabava ob vselitvi v híšo housewarming
dohod, pot k híši path, drive, driveway
boj od híše do híše vojska house-to-house fighting
velik kot híša as high as a house; huge, enormous
zunaj híše out of doors; outdoors
mati je nekje v híši Mother is somewhere around (ali about) the house
vsa híša je bila na nogah the whole household was stirring
naša híša Vam je vedno odprta you are always welcome here
pognati, vreči iz híše koga to turn (ali to throw) someone out (of the house)
postaviti híšo na glavo figurativno to turn the house upside down
stopiti v híšo to enter the house
stopiti iz híše to go out
prepovedati komu vstop v híšo to forbid someone to enter one's house
vseliti se v híšo to move into a house, to move in

híša (-e) f

1. casa:
kamnita, lesena hiša casa di pietra, in legno
kmečka, meščanska hiša casa di campagna, rurale, casa di città
pritlična, enonadstropna hiša casa a pianterreno, a un piano
montažna, počitniška, vrstna hiša casa prefabbricata, seconda casa, casa a schiera
atrijska hiša casa ad atrio
večstanovanjska hiša caseggiato, stabile
arhit. alpska, panonska hiša casa alpina, pannonica
pren. božja hiša casa di Dio, chiesa
mestna hiša municipio, palazzo comunale
hiša pravice tribunale, palazzo di giustizia
hiša žalosti casa, dimora del defunto

2. (družina, rodbina) casa;
pri hiši je pet otrok la casa si compone di cinque figli
meščanska, plemiška, kraljevska, cesarska hiša casa borghese, patrizia, reale, imperiale

3. (podjetje, ustanova) casa; impresa:
časopisna hiša casa editrice (di giornali, periodici)
založniška hiša (casa) editrice
trgovska hiša impresa, ditta commerciale

4. (glavni prostor v kmečki hiši) stanza grande (di casa rustica)

5. (zunanje ogrodje nekaterih živali; hišica) conchiglia, guscio (di chiocciola e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hiša še ne gori nad glavo non c'è fretta
pren. hoditi od hiše do hiše (beračiti) andare mendicando di porta in porta
pren. rojstna hiša il tetto natio
njena hiša je kot iz škatlice la sua casa è uno specchio
postaviti celo hišo na glavo mettere sottosopra la casa
trg. prodaja po hišah vendita porta a porta
polit. Bela hiša Casa Bianca
javna hiša casa di tolleranza
PREGOVORI:
žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega è la moglie che tiene su la casa

hišic|a ženski spol (-e …) das Häuschen (kot iz pravljice Knusperhäuschen, zavorna železnica Bremserhäuschen); živalstvo, zoologija das Haus
polžja hišica das Schneckengehäuse, Schneckenhaus
vodomerna hišica die Pegelhütte
vremenska hišica das Wetterhäuschen

hišnik samostalnik
(vzdrževalec objekta) ▸ házmester, házfelügyelőTakoj sem poklicala našega hišnika, ki je med drugim tudi gasilec. ▸ Azonnal hívtam a házmesterünket, aki többek között tűzoltó is.
Dela kot hišnik v ogromnem podjetju. ▸ kontrastivno zanimivo Gondnokként dolgozik egy nagyvállalatnál.

hit|er (-ra, -ro) schnell, rasch; uren: flink; odgovor ipd.: prompt; -schnell (kot blisk pfeilschnell); Schnell- (cesta die Schnellstraße, promet der Schnellverkehr, avtobus der Schnellbus, čoln das Schnellboot, postopek das Schnellverfahren, tečaj der Schnellkurs, tek der Schnellgang, tiskalnik der Schnelldrucker, zaviranje die Schnellbremsung, zamrzovanje die Schnellgefrierung)
hitrejši schneller
hitrejši od zvoka schneller als der Schall
postajati hitrejši beschleunigen, schneller werden

híter quick; fast; swift; speedy, rapid; prompt, expeditious, express; (konj, tekač) pesniško fleet; fastmoving, alert

kot blisk híter quick as lightning
na hítro roko hastily, quickly, (nemarno) carelessly
hítri marš forced march

híter rapide, prompt, preste, véloce

hiter kot blisk, kot veter rapide (ali prompt) comme l'éclair (ali comme une flèche, comme un trait)
s hitrimi koraki à grands pas, d'un pas rapide

híter (-tra -o) adj.

1. veloce, rapido, celere, lesto:
hitra hoja marcia
hiter tek corsa veloce, rapida
hiter, kot bi te veter nosil veloce come il vento
med. hitra jetika tubercolosi galoppante

2. (ki nastopi v razmeroma kratkem času) rapido, pronto, tempestoso:
hitra pomoč pronto soccorso
hitra smrt morte improvvisa, rapida, istantanea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti hitre jeze essere facile all'ira, irascibile
biti hitrih nog camminare a gran passi
hitri hod corsa rapida, movimento rapido

hitrohodec samostalnik
(športnik) ▸ sportgyalogló, gyalogló [sportoló]
V evropskem pokalu je prijavljeno več kot 150 udeležencev, med njimi tudi najboljši evropski hitrohodci. ▸ Az Európa-kupára több mint 150 résztvevő jelentkezett, köztük a legjobb európai sportgyaloglók is.

hiulcus 3, adv. -ē (preko *hiulus iz hiāre)

I. zevajoč, od suše pokajoč, razpokan: Prud., Cl., hiulca siti arva V., h. Aegyptos Stat., h. vulnus Sid. —

II. klas. le metaf.

1. o govoru zevajoč, pretrgan, nevezan, neskladen, zaradi mnogih zevov nelep: voces Ci., verborum concursus Ci., hiulce loqui Ci.; kot subst. hiulca -ōrum, n: Q. ali hiulcae -ārum, f: M. zevajoče besede.

2. hlasten, pohlepen, lakomen: gens Pl.

3. ki cepi: fulmen Stat. vse razdirajoča, uničujoča.

hiv samostalnik
(virus) ▸ HIVV tej državi živi s hivom več kot pet milijonov ljudi. ▸ Ebben az országban több mint 5 millió HIV-fertőzött ember él.
Sopomenke: HIV
Povezane iztočnice: hiv pozitiven, hiv-pozitiven, hiv negativen, hiv-negativen

hláden cool; fresh; (mrzel) cold, chilly, frosty; (brezčuten) unfeeling, insensible; (mlačen) lukewarm, indifferent, unconcerned, equanimous; (neusmiljen) as cold as charity

hládno orožje cold steel, (tudi revolver) side arms pl, side arm; figurativno (nedostopen ipd.) cold-mannered, frigid; reserved, distant; (brez razburjanja) (as) cool as a cucumber
hláden pozdrav frigid greeting
hláden sprejem a cold reception
hláden val cold snap(s pl)
hládna ondulacija cold wave
hláden kot mrlič cold as death, cold as clay
hládno mi je I am cold, I feel cold
hládno postaja it's getting cool
ostati hláden to keep cool, to keep one's temper
to me pusti hládnega that leaves me cold
hládno koga sprejeti to give (ali to show) someone the cold shoulder, to give someone a cold reception, humoristično to give someone the frozen mitt

hlód log; (klada, tnalo) block

razžagati na hlóde to log
neroden kot hlód hulking, lumbering
padel je kot hlód he fell like a log

hodíti to walk; to go (on foot); to march

peš hodíti to go on foot, arhaično to pedestrianize
hodíti v črnem to wear black, to be in black
hodíti sem in tja to walk up and down
hodíti naokrog to circulate, to move round
hodíti po rokah to walk on one's hands
hodíti korakoma to go step by step
hodíti hitreje kot (kdo) to outmarch (someone)
tiho hodíti to tread (ali to walk) softly, to walk noiselessly
s težavo, s trudom hodíti to plod on, to plod along
hodite desno! keep to the right!
hodíti pred kom to walk before someone, to precede someone, (kazati pot) to show the way, to lead the way
hodíti za kom to walk behind someone, to follow someone
hodíti (gaziti) po snegu to wade through the snow
hodíti po vseh štirih to go on all fours
hodíti po prstih to walk on tiptoe, to tiptoe
otrok že hodi the child can already walk
prepovedano je hodíti po trati! keep off the grass!
hodi k vragu! go to hell!
hodíti na sprehod to go for a walk
hodíti na delo to go to work

höher višji; (besser) boljši; bolj; höhere Schule srednja šola, gimnazija, višja šola; höhere Gewalt višja sila; sich höher belaufen als biti višji kot; höher geht's nicht mehr! to je pa od sile!

hold up prehodni glagol & neprehodni glagol
dvigniti, visoko držati, obdržati (se), trajati; podpreti; ovirati, zadržati, ustaviti; držati se pokonci; držati se (cene, vreme)
ameriško ustaviti in oropati

to hold up as an example pokazati kot primer
to hold up to view pokazati, dati na ogled
to hold up to ridicule osmešiti
to hold up one's head glavo dvigniti, ne dati se

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

homi-cīda -ae, m f (homō in caedere)

1. morilec —, morilka —, ubijalec —, ubijalka ljudi: L., Plin., Q., Iuv. (o ženski) Sen. rh., intelleges statuendum tibi esse, utrum illi … homicidae sint an vindices libertatis Ci.

2. pesn. (v dobrem pomenu = gr. ἀνδροφόνος Hom.) klavec junakov, mož ubijalec Hector (kot bojevnik): H.

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

homullus -ī, m (demin. homō iz prvotnega homōn-lus, prim. homunculus) človeček, slaboten —, ubog človek, ubog sin zemlje: Varr., Lucr., hic h. Ci. ta ubogi človeček. Kot rim. priimek Homullus Homúl: Plin. iun.