Franja

neki² [é]
vprašalno: kaj/kdo/kdaj/kje/kako neki was/ wer/wann/wo/wie denn (eigentlich)
le kaj neki was denn, was bloß, was nur
zavrnilno: kaj neki/kje neki! wo denn!/i wo!/weit gefehlt!/ach was!/ach woher!

néki prislov

kaj néki je z njim? (but) what has become of him?
kje néki je sedaj? I wonder where he is now
kdo néki mu je to rekel I wonder who (has) told him
kje néki je pobral to besedo? wherever did he pick up that word?

nemáren (-rna -o)

A) adj.

1. trascurato, indolente, sciatto, trasandato

2. pigro, svogliato, scansafatiche; sbadato

3. pejor. trasandato, sporco; disordinato

4. pejor. manigoldo, birbante; abietto; sconcio

B) nemárni (-a -o) m, f, n pigrone (-a):
po nemarnem kaj storiti fare qcs. per sbadataggine

nemogoče! [è,ó]

1. (kaj res?) So was!; Wirklich?; Nicht möglich!

2. (nikakor!) Absolut nicht!; Ausgeschlossen!

neprílika (-e) f inopportunità, difficoltà, fastidio, guaio; noia:
biti v denarnih neprilikah trovarsi in difficoltà finanziarie, materiali
vremenske neprilike maltempo
kaj početi ob vsaki priliki in nepriliki fare qcs. se opportuno o meno

neràd (-ráda -o) adj. (v adv. rabi) malvolentieri, a malincuore, controstomaco; knjiž. obtorto collo:
nerad hodi v šolo frequenta la scuola malvolentieri
ta krompir se nerad kuha questa specie di patate si cuoce male
rad ali nerad kaj napraviti fare qcs. di buona o di mala voglia, volente o nolente
pren. denar mu gre nerad iz rok è un tirchio, un avaraccio
pog. nerad dati (denar) sganciare
nerad kaj storiti riluttare a
nerad odpotovati riluttare a partire

neróden maladroit, gauche, lourd , familiarno empoté, inhabile; fâcheux, gênant, embarrassant

nerodno maladroitement, gauchement, avec gaucherie (ali maladresse)
narediti kaj nerodnega faire une bévue (ali familiarno une gaffe, une boulette)

nerve¹ [nə:v] samostalnik
anatomija živec, živčni končič
figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
botanika žila lista
zoologija žilica v krilu insekta
pogovorno predrznost
množina živčnost, živčevje
poetično kita

he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
a fit of nerves živčnost, živčni napad
to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
to have steady nerves imeti močne živce
nerves of iron (ali steel) jekleni živci
to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
a man of nerve pogumen človek
figurativno to strain every nerve napeti vse sile
to suffer from nerves biti prenapetih živcev

nerveux, euse [nɛrvö, z] adjectif živčen, nervozen, razdražljiv; žilav, krepak, živahen

bras masculin nerveux krepka roka
centre masculin nerveux živčni center
maladie féminin nerveuse živčna bolezen
style masculin nerveux zgoščen (koncizen, klen) slog
il n'est pas très nerveux dans son travail ni kaj prida pri svojem delu

ne-sciō -īre -īvī in -iī -ītum (ixpt. ne in sciō)

I.

1. ne vedeti; abs: nesciit videlicet Ci.; z obj. v acc.: nomen Ter., tutores hoc nesciunt Ci., si quid nescierat Ci., nec me pudet fateri nescire, quod nesciam Ci., haec nunc quaero, quae causa fuerit — de Oropo, opinor, sed certum nescio; et, si ita est, quae controversiae Ci. ep. toda ne vem zagotovo; z de (redko): hunc nescire sat scio de illa amica Pl.; z ACI: nesciebam id dicere illam Ter., qui nesciat te stetisse in comitio cum telo? Ci.; po gr. skladu: uxor Iovis esse nescis (nam. te uxorem Iovis esse nescis) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: nescio, quid narres ali ego, quid narres, nescio Ter. ne vem, kaj hočeš, quid dicam, nescio Ci., nescis, inquit, quanta cum exspectatione, Cotta, sim te auditurus Ci., animae sit (sc. illa vis) ignisne, nescio Ci., cum, quemadmodum sedaret, nesciret N., nescis, quem fugias O.; pass. impers.: utrum consistere uspiam velit an mare transire, nescitur Ci. ep. se ne ve. Iz zveze z odvisnimi vprašalnimi stavki se je razvila skrajšana obl. razstavnega vprašanja nescis an (gl. an), ki se uporablja za izražanje previdne potrditve ali skromno izrečenega subjektivnega prepričanja: constantiam dico? nescio, an melius patientiam possim dicere Ci. ne vem, ali naj bo tako ali bolje, da jo imenujem potrpežljivost = menda bi mogel to bolje imenovati potrpežljivost. — Pomni rekli
a) si nescis O. če morda ne veš, če hočeš (želiš) vedeti.
b) illud (id) quod scis (scies), nescis (nesciveris) Enn., Kom. obnašaš (obnašaj) se, kakor da ne bi vedel (formuli iz pogovornega jezika, s katerima se komu kaj zaupanega zabiča kot skrivnost). — Pt. pr. nesciēns -entis ne vedoč, nevede, nevedoma: ut sentiant te nescientem id dare Ter.; adv. nescienter nevede, po nevednosti: Aug.

2. ne (po)znati: illa illum nescit Pl., n. deos Ter., caeli numina Lucan., litteras Sen. ph., arma Fl., vinum toto nescire Decembri Iuv. ne piti vina, vzdržati se vina, puellae nescivere hiemem V. zime niso spoznale, zaznale; tako tudi nescire sua pericula Lucan. Od tod
a) pt. pr. nesciēns -entis ne poznavajoč: n. sui Ap. ne zavedajoč se, nezaveden.
b) pt. pf. nescītus 3 ne(po)znan: litem intra Gallias antea nescitam primus edidit Sid.

3. ne moči, ne znati = ne ume(va)ti česa, nevešč biti česa, ne biti kos česa, čemu, ne spoznati se na kaj: versus nescire H. ne znati tvoriti verzov, ne spoznati se na verzifikacijo, utram tandem linguam nescio? Ci., qui Graece nesciunt Ci., non tam praeclarum est scire Latine quam turpe nescire Ci.; z inf.: Stoici irasci nesciunt Ci., nisi malo coactus recte facere nescis Ci., stare loco nescit V., nescit equo rudis haerere ingenuus (sc. puer) H., n. quiescere L., n. hoc imitari Cu.; včasih (pesn.) = ne hoteti: nescit vox missu reverti H., virtus capi nescit Val. Max. —

II. Brez vpliva na glagolski naklon se nescio z zaimki povezuje v en pojem; pri tem dobi pronominalen oz. adverbialen pomen in izraža tisto, česar nočemo ali ne moremo zaznamovati s pravim imenom, in sicer

1.
a) kot nepomembno, neznatno, pogosto s stranskim pomenom brezbrižnosti ali prezirljivosti: prope me nescio quis loquitur Pl. ne vem kdo = nekdo, misit ad Caecilium nescio quem Ci. ne vem koga = nekoga, in oppidum nescio quod Ci. v neko meni neznano mesto, nescio qua permotus divinatione Ci. po neki, ne vem kaki slutnji = po neki meni neznani slutnji, nescio quid dissentiens Ci. malo, nekoliko, nescio quid illud factum Ci. čez mero nemožato, me nescio quando venisse Ci. kdaj, enkrat, sententiae nescio unde ex abdito erutae Ci. bog si ga vedi od kod, nescio quid esse putant O., paulum nescio quid Plin. slepa cena, nescio quid frivoli Suet. prava malenkost.
b) kot izvrstno, izredno, izjemno: tum illud nescio quid praeclarum ac singulare solet exsistere Ci. tisti vzor dovršenosti, ki nima sebi enakega, imena katerega pa ne vem, a nescio qua dignitate Ci.

2. zlasti pogosto v zvezah nescio quo modo (casu, pacto), s katerimi želimo naznačiti, da kaj ni gotovo, nedvomno, da se ne zdi hoteno ali da je nedoumno, v sl. = tako rekoč, (tako) nekako, bog ve kako, nehote, nedoumno, nedoumljivo, čudovito: boni nescio quo modo tardiores sunt Ci. nedoumljivo, pecunia nescio quo modo quaesita Ci. bog ve kako, sed nescio quo pacto iam de manibus elabitur Ci.; včasih za izražanje obžalovanja = žal, na žalost, žalibog: nescio quo pacto omnium scelerum … maturitas in nostri consulatus tempus erupit Ci., fit enim nescio quo modo, ut magis in aliis cernamus quam nobismet ipsis, si quid delinquitur Ci. — Pomni: v sklopih nescioquis idr. je o (glagola nescio) vselej kratek: nĕscioquīd maiūs nāscitur īliade Pr.

Opomba: Nenavaden fut. nescībō: Pl.; sinkop. impf. nescibam: Ter., nescibas: Pl., Sen. ph.

ne-scius 3 (nescīre; prim. sopomenko īn-scius)

I. act.

1. (relat. pojem brez grajalnega pomena) ne vedoč za kaj, neveden, nevešč česa, čemu, ne poznavajoč česa; absol.: ne sis nescius Ci. da dobro veš, pastor liquit ferrum nescius V. ne vedoč, da je žival zadel, fera sese haud nescia morti inicit V. previdno, z odprtimi očmi, nesciae (sc. laboris manus) S. neizurjene, in via dispersos et nescios miles noster invaserat S. ne da bi slutili, nescii Arn. nevedeži; z objektnim gen.: nescia mens hominum fati sortisque futurae V., n. futuri mali Val. Fl., impendentis mali S., Plin. iun., culpae alienae nescii T., haud nescia rerum V. zelo vešča, nescius aurae fallacis H., virtus, repulsae nescia sordidae H., n. litterarum Col. ki ne zna pisati, nevešč pisanja; z de: nullaque de facie nescia terra tua est O.; z ACI: non sum nescius ista inter Graecos dici Ci. dobro vem, haud nescius quosdam esse, qui … L., nescius ultorem post caput esse deum Tib.; z odvisnim vprašalnim stavkom: non sum nescius, quanto periculo vivam Q., nescia, quae faceret subitos mihi causa dolores O., arvaque Cyclopum, quid rastra, quid usus aratri, nescia O.

2. kdor se česa ni (na)učil, nenaučen, kdor ne zna, ne more česa storiti, neúk, neizveden v čem, neizkušen (brez izkušenj) v čem, ki se ne spozna na kaj, ne(na)vajen kaj storiti, česa, nezmožen kaj storiti, česa, za kaj; od tod tudi nevoljan (kogar ni volja) kaj storiti, brez čuta (uma) za kaj, neobčutljiv za kaj, nedovzeten za kaj: nescia fallere vita V. ki ne zna varati, ki ne pozna ukane, pueri fari nescii (= gr. νήπια τέκνα Hom.) H. ki ne govorijo, ki ne znajo govoriti, nescius uti compositis H., lumina custodis, succumbere nescia somno O., cedere n. H. neodjenjajoč, neodjenljiv, nepopustljiv, neizprosen, nesciaque humanis precibus mansuescere corda V. ki jih ni mogoče omečiti, nescia vinci pectora V. neuklonljiva, neukrotljiva (nèukrôtna) srca, vinci nescius armis O. nepremagljiv; poklas. tudi z gen. gerundii: n. orandi, tolerandi T. —

II. pass. (pesn., predklas. in poklas.) neznan: loca Pl., si quid nescibo, id nescium tradam tibi Pl., n. causa O., aliis gentibus … nescia (sc. esse) tributa T., neque nescium habebat Anteium … invisum Neroni … esse T. prav dobro je vedel.

nesposóben incapable; unfit; unable, inept; unqualified, incompetent, inefficient

nesposóbna oseba (žargon) washout
nesposóben za kaj (za delo) (nasploh) incapable of something (of working), (zaradi bolezni) unfit for something (for work)
on je nesposóben za službo (figurativno) he is a misfit, he is a square peg in a round hole
bil je nesposóben za igranje he was unfit to play (za delo for work)

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev

netto

A) agg.

1. čist

2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
di netto naenkrat; natančno
contorni netti jasni obrisi
è passato un anno netto minilo je točno leto

3. ekon. čist; neto:
utile netto čisti dobiček

4. pristen, brez tujih primesi (vino)

B) avv. jasno, odkrito:
dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno

C) m čisti, neto znesek

Neue³, das, Neues, novo, novica; Was Neues? Je kaj novega?; aufs Neue znova

neuf, neuve [nœf, nœv] adjectif nov; nerabljen; svež; masculin kar je novo

homme neuf novinec
habillé, vétu de neuf v novi obleki
à l'état neuf, comme neuf (kot) nov
tout (battant, flambant) neuf popolnoma nov
remettre, refaire à neuf obnoviti
repeindre à neuf na novo pobarvati
quoi de neuf? kaj je novega?
il y a du neuf aujourd'hui nekaj novega je danes

neúmen stupid; foolish, silly; thick-headed, dull; ZDA pogovorno dumb; (nesmiseln) nonsensical

neúmen (nor) na kaj mad (ali crazy) about something
neúmen kot noč as dumb as an ox, as thick as a plank
kako neúmno! how stupid!
preneumno! too bad!
nisi (tako) neúm! you are no fool!
nisem tako neúmen I am not such a fool
nisem tako neúmen, da bi to verjel I am not so stupid (ali dumb) as to believe it
kako si neúmen! how stupid you are!
to je bilo zelo neúmo od mene it was very stupid of me
neúmen je kot noč (pogovorno) he is dead from the neck up
ni tako neúm, kot je videti he is not as stupid as he looks
to je (že) preneumno that is too silly for words
ona ni tako neúma! she knows better!, pogovorno she's not so dumb!

neúmen (-mna -o) adj.

1. stupido, sciocco, stolto; balordo, scimunito; gonzo, fesso, grullo; vulg. coglione:
neumen obraz faccia balorda, sciocca
neumen kot noč, kot tele sciocco come una rapa
ni tako neumen, kot se dela non è così sciocco come vuol far credere
neumen si, če ne izkoristiš priložnosti sei stupido a non approfittare dell'occasione

2. pren. matto, pazzo, ossesso; cretino:
kaj si neumen, da tako kričiš ma che sei matto a gridare così?!
učiti se kot neumen studiare come un ossesso

3. pren. (zelo razburjen) pazzo, impazzito:
neumen od veselja pazzo di gioia

4. pren. (neprimeren, neustrezen) stupido, sciocco:
neumna navada sciocca abitudine
spravi te neumne karte e metti via queste stupide carte

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) matto:
imeti neumno srečo avere una fortuna matta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naredil se je neumnega in ga ni pozdravil fece finta di non vederlo per non salutarlo
pog. naredi se neumnega in vprašaj fa' finta di niente e chiediglielo
je neumen na avtomobile va pazzo per le automobili
neumen je na ženske è un incorreggibile donnaiolo
pren. še neumna žival skrbi za svoje mladiče persino l'animale irragionevole ha cura dei propri piccoli
pren. neumno vreme tempo instabile
PREGOVORI:
najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir fortuna fovet fatuis; la fortuna favorisce gli imbecilli

neužítnost (-i) f immangiabilità:
pren. kaj ponavljati do neužitnosti ripetere qcs. infinite volte, fino alla noia

nevem- [é] wunder (-kaj wunder was, -kako wunder wie, -kdo wunder wer)