Franja

zmŕviti (-im) perf.

1. sbriciolare

2. pren. stritolare, schiacciare:
zmrviti sovražnika schiacciare, annientare il nemico

3. knjiž. abbattere, sconsolare:
neuspeli zakon ga je zmrvil il fallimento del matrimonio lo abbattè

zmrznjen (-a, -o) jezero, voda: gefroren; človek: erfroren; napol: halberfroren, do trdega: [hartgefroren] hart gefroren, froststarr, froststeif; človek: (ki ga rado zebe) verfroren
zmrznjeni dež gefrorener Regen, der Eisregen

zmúčiti fatiguer ; (bolezen) exténuer, débiliter ; (izčrpati) épuiser

bolezen ga je zmučila la maladie l'a beaucoup (ali très) affaibli

znebíti se to get rid of, to be rid of, to rid oneself of

znebíti se koga (figurativno) to see the back of someone
nisem se ga mogel znebíti se I could not get rid of him
znebíti se dolga to rid oneself of a debt
končno smo se jih znebili we are rid of them at last

znój (-a) m sudore:
znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
mrtvaški znoj sudore di morte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
PREGOVORI:
enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere

znòj sueur ženski spol , transpiration ženski spol

hladni (mrtvaški) znoj sueur froide (de l'agonie)
znoj ga je oblival il était trempé (ali baigné) de sueur, il était tout en nage (ali ruisselant de sueur)

znòj sudor m ; glej pót II

krvavi znoj sudor de sangre, sudor sanguíneo
znoj ga je oblival un sudor se le iba y otro se le venía

znos|en [ô] (-na, -no) (ki ga je mogoče prenašati) bolečine, obremenitev: erträglich, ertragbar; (dopusten) tolerabel, tragbar, zumutbar, zu verkraften; (sprejemljiv) leidlich
biti znosen sich in Grenzen halten

znótraj

A) adv. dentro, di dentro, internamente:
deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito

zób (-á) m

1. anat. dente:
zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
izdreti, izpuliti zob cavare un dente
stisniti zobe stringere i denti
žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
škrtati z zobmi digrignare i denti
beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
močni, veliki zobje denti forti, grandi
od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
vrat zoba colletto del dente
anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
modrostni zob dente del giudizio
stalni zob dente permanente, definitivo
umetni zob dente artificiale
zool. strupni zob dente velenifero
pren. zob časa le ingiurie del tempo

2. ekst. dente:
zobje glavnika i denti del pettine
zobje grabelj i denti del rastrello
zobje žage i denti della sega
zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
pren. pokazati zobe mostrare i denti
polomiti si zobe rompersi i denti
stisniti zobe stringere i denti
oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
dati ga na zob bere
cediti besede skozi zobe parlare lentamente
pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
pog. jezik za zobe! zitto!
dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

3. alp. dente
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente

zobotrebec samostalnik
(pripomoček) ▸ fogpiszkálóVsak ribji file po dolgem narežemo na tri kose, ga zvijemo in spnemo z zobotrebcem. ▸ Mindegyik halfilét hosszában három részre vágjuk, összetekerjük és fogpiszkálóval összetűzzük.

zȍrt m (t. zort) strah, respekt: imam zort od njega respektiram ga, bojim se ga; skameniti se od -a

zufliegen^*: zufliegen auf leteti k/proti; alle Herzen fliegen ihm zu vsi ga obožujejo

zvábiti (-im) | zvábljati (-am) perf., imperf. attrarre, attirare, richiamare; invogliare:
lep dan ga je zvabil na sprehod la bella giornata lo invogliò a fare una passeggiata
pren. zvabiti koga v past tendere una trappola a qcn.
zvabiti koga v prepir istigare alla lite, provocare qcn.

zvér (-í) f

1. fiera, belva, bestia feroce:
zver rjove la belva ruggisce
krvoločna zver belva sanguinaria
zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
tuliti kot zver urlare come una belva
počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
slabši kot zver peggio di una belva

2. pren. brutta bestia; calamità:
revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

3. pren. (okruten človek) belva:
nacistične zveri le belve naziste
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
zver v človeški podobi belva in sembianze umane

zvijačnež samostalnik
(o prelisičenju) ▸ körmönfont alak
Pod pretvezo, da se jima je pokvaril moped, sta si zvijačneža izprosila fantov mobitel, ki pa mu ga nista hotela vrniti, ko ga je hotel nazaj. ▸ Azzal az ürüggyel, hogy elromlott a mopedjuk, a két körmönfont alak elkérte a fiú mobiltelefonját, amit aztán nem akartak visszaadni neki .

zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

2. torcere, contorcere; storcere:
zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
zvijati ustnice storcere la bocca

3. pren. sconvolgere, turbare:
jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

4. pren. avere dolori, crampi:
revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

2. snodarsi, serpeggiare:
reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
zviti se v dve gubi piegarsi in due

C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

1. intrecciarsi:
zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

2. med. slogarsi:
zviti si nogo slogarsi il piede

zvodíti (zvódim) perf. knjiž.

1. (speljati, pripeljati) portare, condurre

2. (zapeljati) fuorviare

3. (zapeljati) sedurre; depistare; (prevarati) ingannare:
njene oči so ga zvodile lo sedussero i suoi occhi
zvoditi zasledovalce depistare gli inseguitori
tako me ni še nihče zvodil così non mi ha finora ingannato nessuno

4. arruffianare:
knjiž. zvoditi pogovor drugam cambiare discorso
star. zvoditi koga za nos ingannare qcn.; vulg. fregare qcn.

zvráčati (-am) | zvrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. rovesciare, ribaltare:
burja je zvrnila tovornjak la bora ha rovesciato il camion
zvračati kozarček za kozarčkom, zvračati ga vuotare un bicchiere dopo l'altro

2. voltare, girare:
ljubko je zvrnila glavo girò la testa vezzosamente

3. (zvračati, zvrniti na) riversare:
zvračati krivdo, odgovornost na drugega riversare la colpa, la responsabilità su altri
zvračati odgovornosti drug na drugega palleggiarsi la responsabilità

B) zvráčati se (-am se) | zvrníti se (-em se) imperf., perf. refl. rovesciarsi, ribaltarsi, capovolgersi; ekst. cadere, crollare:
zvrnil se je po tleh kot snop crollò a terra come morto

zvrhati glagol
(do konca napolniti) ▸ teletölt, telepakol
Nato lonček napolnimo z ledom, dodamo merico vodke in lonček zvrhamo z ingverjevim pivom. ▸ Ezután az edényt jéggel töltjük meg, egy adag vodkát teszünk hozzá és az edényt teletöltjük gyömbérsörrel.
Preprosto me je preveč sram, da sem si žepe tako zvrhal z denarjem, ker kaj bi z njim, če ga nisem znal niti potrošiti. ▸ Egyszerűen túlságosan szégyellem, hogy a zsebeimet így telepakoltam pénzzel, mert minek, elkölteni úgysem tudtam.