Franja

priznanj|e¹ srednji spol (-a …) za zasluge ipd.: die Anerkennung, der Anerkennungspreis, die Würdigung, der Würdigungspreis, (odličje) die Auszeichnung
dobiti priznanje mit einem Preis/Anerkennungspreis ausgezeichnet werden
podelitev priznanj šport die Siegerehrung
figurativno vsega priznanja vreden anerkennenswert
pripomoči do priznanja komu/čemu (jemandem (etwas)) zu Ehren bringen

priznánje acknowledgment; recognition; (dopustitev) admission, avowal, concession; (izpoved, spoved) confession; (cenjenje, spoštovanje) appreciation

priznánje inovatorju award to the innovator
v priznánje njegovih zaslug in recognition of his merits
priznánje de iure de jure recognition
de facto priznánje de facto recognition
v znak priznánja za... in recognition of...
v priznánje naših zaslug in recognition of our merits
dobiti, pridobiti si priznánje to win recognition
izsiliti priznánje iz koga to extort an admission from someone
priznánje napak je prvi korak k poboljšanju admission of error is the first step towards improvement
dati vse (ali polno) priznánje (figurativno) to do justice (komu to someone)

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

problém problem; figurativno (uganka) puzzle, riddle, enigma

to mi je problém I find this a problem
loviti se z nekim problémom to deal with a problem
to je tvoj problém (tvoja skrb) that's your problem
lotiti se probléma to tackle a problem, to grapple with a problem
rešiti problém to solve a problem
staviti težak problém to pose a weighty problem
postaviti komu problém to set someone a problem
poglobiti se v problém to get down to a problem
kako si morejo privoščiti tak luksus, je zame problém it's a mystery (ali it beats me) how they manage to live in such style
priti do jedra probléma (figurativno) to get to the root (ali the heart) of the matter, pogovorno to get down to the nitty-gritty

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

proceed [prəsí:d] neprehodni glagol
nadaljevati pot, napotiti se (to)
figurativno nadaljevati se, napredovati; uspeti, iti po sreči, priti naprej; nadaljevati (with kaj)
nadaljevati govor (he proceeded to say nadaljeval je, nato je rekel)
ravnati, delati po načrtu; preiti (to k)
lotiti se, nameniti se (to do s.th. kaj storiti)
izvirati (from)
pravno začeti sodni postopek (against proti)

to proceed with s.th. lotiti se česa, izvesti kaj
to proceed to business lotiti se dela, začeti
britanska angleščina to proceed to a degree doseči višjo akademsko stopnjo

prō-culcō -āre -āvī -ātum (prō in calcāre)

1. pred seboj na tla podreti (podirati), (po)tepta(va)ti, raztepta(va)ti, hoditi (stopati) po čem, pohoditi, prejezditi, jezditi čez kaj: uvas, ramos atque truncos Col., nives Cu. prekoračiti snežine, is (sc. aper) crescentes segetes proculcat in herbā O., proculcatas (sc. ranas) obteret duro pede Ph., nepotem Iust. do mrtvega pohoditi, pedibus virum equinis O., hunc ungula proculcat equorum V., eques sua ipse subsidia equis proculcavit L., proculcato senatu rapidi equis forum irrumpunt T., una ala ipso impetu proculcata erat Cu.; (v pozitivnem pomenu) proculcari stegniti (raztegniti, ulekniti, uleči) se komu pod noge: alteram (sc. capram) decubuisse atque ita alteram proculcatae supergressam Plin.

2. metaf. (po)teptati = ponižati (poniževati), zaničevati, v nič da(ja)ti (devati): qui fata proculcavit Sen. tr., proculcata desertaque res publica Suet., contumeliosā voce proculcatus Val. Max.; pt. pf. prōculcātus 3 obrabljen, zlajnan, vsakdanji: auris, verba Gell.

prōd-eō -īre -iī -ītum (prōd [gl. pod prō] in īre)

I.

1. (pr)iti ven, iziti (izhajati), vrniti (vračati) se, pri(haja)ti, iti, stopiti (stopati) iz česa, kam: candidato consulari obviam prodiere multi Ci. Z izraženim izhodiščem: ex portu C., ab antro O., de rupe Auct. b. Afr., utero O.; z nakazano smerjo: foras Pl., Ph., nemo huc prodit Ter., ad colloquium C., in funus Ter., Varr. iti za pogrebom, in turrem Sen. ph., in publicum prodire Ci., Iust. ali samo prodire Ter., L. javno se (po)kazati; occ. javno nastopiti (nastopati): Pl., in scaenam Ci., N., Suet. na odru, in contionem populi N. v zboru, na zborovanju, na skupščini, si testis (kot priča) prodierit Capito Ci.

2. metaf. (po)kazati se, pojaviti (pojavljati) se, na dan priti (prihajati), na dan (na svetlo) stopiti (stopati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: prodit bellum O., aurum prodierat O., eloquentia prodiit in lucem Ci., iuvenum prodis publica cura H., prodis ex iudice Dama H. postajaš iz (sodnika, porotnika =) svobodnjaka suženj. —

II.

1. naprej se pomakniti (pomikati), naprej iti: longius C., columbae prodeunt volando V. letijo dalje, p. in proelium C., ad fauces C. (o ladjah); pren.: est quādam prodire tenus H. (pr)iti (prodreti) do kod (do neke meje), p. extra modum Ci. prestopiti (prestopati) mero, ne ad extremum prodeatur Ci. da se ne zaide v skrajnost, consuetudo et serpere et prodire (prodirati, širiti se) coepit Ci.

2. metaf.
a) o rastl. na dan pri(haja)ti, pojaviti (pojavljati) se, pognati (poganjati) kali, (vz)kliti, (vz)kaliti, vznikniti (vznikati), (z)rasti, pognati (poganjati) iz česa, od kod: Varr., O., Col., Plin.
b) o solzah pojaviti (pojavljati) se, pri(haja)ti, izvirati: lacrimae saepicule de gaudio prodeunt Ap.
c) o vzpetinah, štrlinah (naprej) moleti, izstopati štrleti, strčati: immodico prodibant tubere tali O., rupes prodit in aequor V., in angulos prodeunte rostro Plin.

Opomba: Vulg. fut. I prodiet, prodient: Eccl.; star. prodinunt = prodeunt: Enn. ap. Fest.

prodírati (-am) | prodréti (-drèm) imperf., perf.

1. avanzare, addentrarsi, inoltrarsi, spingersi, giungere, arrivare:
prodirati proti cilju, vrhu avanzare, spingersi verso la meta, la cima
vpitje je prodiralo do sobe le grida giungevano fin nella stanza
prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje penetrare profondamente nel territorio nemico

2. (prihajati, priti skozi kaj ovirajočega) attecchire, penetrare, trapassare; espandersi, diffondersi:
sonce prodira skozi vejevje il sole penetra fra i rami
ta moda ne more prodreti una moda che non può attecchire
prodirati na tuja tržišča penetrare sui mercati esteri
koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam nel dopoguerra la dorifora delle patate si diffuse presto anche da noi

3. (uveljavljati, uveljaviti se) affermarsi, sfondare, farsi valere, prevalere:
uspešno prodirati v športni vrh sfondare nello sport
resnica bo zagotovo prodrla la verità finirà col prevalere

4. (spoznavati, spoznati) penetrare:
prodreti do bistva, do dna problema penetrare la (nella) sostanza del problema

producteur, trice [-düktœr, tris] adjectif proizvajalen, producentski; ustvarjalen; pridelovalen; masculin proizvajalec, producent

pays masculin pluriel producteurs de pétrole dežele producentke petroleja
aller directement du producteur au consommateur iti neposredno od proizvajalca do potrošnika

profesar izvrševati, opravljati (poklic, obrt); izpovedati

profesar admiración a občudovati
profesar amistad a vdan biti komu
profesar cariño a čutiti naklonjenost do
profesar (de) monja postati nuna
profesar en una orden religiosa stopiti v samostan

professare

A) v. tr. (pres. profēsso)

1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje

2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga

prō-fluō -ere -flūxī -flūxum

1. teči, priteči (pritekati): Iust., Vitr., Mel., Lact. idr., ex monte C., in mare Ci., aqua profluens Ci., venter profluit Cels. lije, ni zaprt; pren.: cuius ore sermo melle dulcior profluebat Corn.

2. metaf. (pr)iti naprej, napredovati: ab his fontibus profluxi ad hominum famam Ci. sem malo po malo (korak za korakom) dospel do … , Messalina ad incognitas libidines profluebat T. je zahajala v nezaslišane strasti, se je vdajala nezaslišanim slastem. — Od tod adj. pt. pr. prōfluēns -ēntis, adv. prōfluenter

1. pritekajoč, tekoč: aqua Ci., L., exitus profluentes Vitr. odtoki; subst. prōfluēns -entis, f (sc. aqua) tekoča voda, reka: Plin., Fl. idr., in profluentem deferri Ci.

2. metaf.
a) obilen, izdaten, bogat: largitas Arn., omnia profluenter, absolute prospere, igitur beate (sc. adsint) Ci.; (o govoru) gladko tekoč, gladek, (stilno) izoblikovan, dodelan: loquacitas, genus dicendi Ci., eloquentia T., profluentius exsequi Gell. v zelo gladkem govoru; subst. prōfluēns -entis, n tek besed(e), gladka beseda, tekoč govor: profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko in blagoglasno tekočo besedo, Haterii canorum illud et profluens T.

profondamente avv.

1. globoko:
dormire profondamente ekst. trdno spati
inchinarsi profondamente globoko, do tal se prikloniti
conoscere profondamente pren. intimno poznati

2. hudo, močno:
essere profondamente turbato biti hudo pretresen

programmierbar Technik nastavljiv (bis do); elektronische Datenverarbeitung programirljiv

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.

pro-hibeō -ēre -uī -itum (pro in habēre) aliquem (aliquid) ab aliquā re, aliquem aliquā re, aliquid de aliquā re

1. odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: vim hostium ab oppidis C., praedones procul ab insula Ci. ne pustiti (puščati) jih do otoka, ne dovoliti (dovoljevati) jim dostopa na otok, silva Suebos a Cheruscis prohibet C. loči, prohibere aliquem ab alicuius familiaritate Ci., prohibendo a delictis S., lasciviam a vobis prohibetote L. vzdržujte se prešernosti, di prohibeant a nobis impias mentes Cu., prohibere vim de classe Luc. ap. Non., prohibere naves portu C. braniti ladjam v pristanišče, preprečiti (preprečevati) ladjam dostop v pristanišče, hostes finibus C., hostes fonte C. prestreči sovražnikom pot do studenca, aliquem commeatu Ci. ep. presekati (onemogočiti) komu dovoz, prohibenda est ira in puniendo Ci. izogibati (vzdrževati) se jeze.

2. preprečiti (preprečevati), (za)prečiti, onemogočiti (onemogočati), ovreti (ovirati), zadrž(ev)ati, (za)braniti (zabranjevati), ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati): Caesarem C., aedificantes prohibere sunt conati N., loci natura aditum prohibet C., prohibere iniuriam S., motus conatusque alicuius Ci., Alpici transitu prohibere conantur N., exercitum itinere C., hostes rapinis pabulationibusque C., si ab iure gentium sese prohibuerit S. če mu prepreči, da bi se okoristil z mednarodnim pravom; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): ut eos id prohiberet L. da bi jim to preprečil (onemogočil); v pass.: verum lege id prohiberi (sc. plebem) contumeliosum plebi est L.; z dat.: adversariis aditum Auct. b. Afr., obsecro, parentes ne meos mihi prohibeas Pl. da mi ne pridržuješ mojih staršev; z gen.: captae prohibere Poenos aquilae Sil.; večidel z inf.: Pl., Ter., Acc. fr., Pac. fr., S., Hirt. idr., aliquem exire domo Ci., Teutonos intra fines suos ingredi C.; z ACI: Gell. idr., num igitur ignobilitas … sapientem beatum esse prohibebit? Ci., ut eos in senatu esse prohibeant C., monet, ut ignes in castris fieri prohibeat C., ut armari civitatem prohibeant L.; z gerundivom in inf.: se ad prohibenda circumdari opera Aequi parabant L. (nam. ad prohibendum, ne opera circumdarentur), nec prohibendos ex privato redimi L.; s finalnim stavkom: potuisti prohibere, ne fieret Ci., ne lustrum perficerent, mors prohibuit P. Furi L.; s quominus in cj.: se quaestorem vi prohibitum esse, quominus e fano Dianae servum suum abduceret Ci., prohibere, quominus in unum coirent L.; s predhodno nikalnico (s quin in cj.): neu quisquam posthac prohibeto adulescentem filium, quin amet et scortum ducat Pl., nec, quin erumperet, prohiberi poterat L.; šele v pozni lat. brez nikalnice: quin erumperet, morte prohibitus T.; occ. (z besedami) preprečiti (preprečevati), (za)braniti (zabranjevati), ne dopustiti (dopuščati), prepoved(ov)ati: Mart. idr., nemo hic prohibet nec vetat Pl., prohibente deo Tib. zoper božjo prepoved, ob prepovedi boga, lex recta imperans prohibensque contraria Ci.; z inf.: tres (sc. cyathos) tangere prohibet H., lex, quae prohibet adulteram sine adultero occidere Q.; vulg.: idcirco prohibuit ei deus de arbore vitae contingere Aug.; v pass. z NCI: affectus movere prohibebatur orator Q. govorniku se je prepovedovalo, govorniku je bilo prepoved(ov)ano; od tod subst. prohibita -ōrum, n prepovedane stvari (reči): prohibitis abstinere Sen. ph.

3. (o)braniti, (o)čuvati, (za)ščititi, ohraniti (ohranjati), rešiti (reševati) koga pred kom, čim, (ob)varovati koga česa, koga pred kom, čim: virginem ab impetu armatorum Ci., rem publicam a periculo Ci., Trinovantibus ab omni iniuriā prohibitis C., tenuiores iniuriā Ci., Campaniam populationibus L., magnum civium numerum calamitate Ci., uxor prohibita servitio L.; aliquem prohibere aliquid (toda le z neutr. pron.): id te Iuppiter prohibessit (gl. opombo spodaj) Pl., neque me Iuppiter neque dii omnes id prohibebunt, si volent, quin sic faciam, uti constitui Pl.

Opomba: Star. cj. pf. prohibessis (prohibesseis): Enn. fr., Ca., prohibessit: Pl., prohibessint Lex ap. Ci.; sinkop. obl. probet = prohibet, probeat = prohibeat: Lucr.

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

pròjesti -jedēm
I. prejesti
II. projesti se
1. preležati se: bolesnik se projeo na ledima
2. začeti jesti, dobiti željo po jedi: samo triput napoj tri jutra, pa se bravče podigne, projede; projelo mi se dobil sem tek do jedi

prójimo moški spol bližnjik; g. Ta-in-ta

amor al prójimo ljubezen do bližnjega