Franja

buscare v. tr. (pres. busco) stakniti, priskrbeti si, pridobiti:
buscarsi una ramanzina biti grajan
mi son buscato un bel raffreddore staknil sem hud prehlad
buscarle pog. stakniti jih, biti tepen

bushel [búšl] samostalnik
mernik, korec (britanska angleščina 36,3 l, ameriško 35,3 l)

to hide one's light under a bushel biti preskromen, postavljati svojo luč pod mernik
don't measure other people's corn by your own bushel ne sodi drugih po sebi

business¹ [biznis] samostalnik
posel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka
arhaično zaposlenost
gledališče igra, pantomima

to ask for s.o.'s business vprašati, kaj si kdo želi
to do one's business for s.o. uničiti koga
the business end konec (kakršnegakoli) orodja
to go to business iti na delo, v službo
everybody's business is nobody's business za vsako delo mora biti nekdo odgovoren
to mean business resno misliti
man of business poslovni človek, trgovec
one's man of business pravni svetovalec koga
to go into business postati trgovec
mind your own business ne vtikaj se v zadeve drugih
that's no business of yours to ti ni nič mar
a roaring business sijajna kupčija
to send s.o. about his (ali her) business na kratko koga odsloviti
to settle down (ali get) to business resno se lotiti dela
I am sick of the whole business sit sem tega
to speak to the business stvarno govoriti
a good stroke of business dobra kupčija
to attend to one's own business ne se vtikati v zadeve drugih
to have no business to do s.th. ne imeti pravice kaj storiti
to make business of doing s.th. veliko o čem govoriti
to retire from business opustiti posel

but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

but éducatif vzgojni cilj
au but! gol!
coup masculin au but zadetek, gól
gardien de but vratar (pri nogometu)
dans le but de z namenom da, da bi
de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
arriver au but dospeti, priti do cilja
atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
avoir pour but nameravati
dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
toucher au but bližati se cilju, koncu
viser au but meriti na cilj, ciljati

buter [büte] verbe transitif podpreti (un mur zid); figuré koga narediti trmastega; verbe intransitif zadeti ob, udariti ob, spotakniti se; (sport) suniti žogo v gol, zabiti gol

se buter udariti, zadeti (contre un mur ob zid); figuré trmasto vztrajati (à pri, na), biti trmast
se buter à un obstacle zadeti ob, naleteti naoviro
cet enfant se bute ta otrok je trmast

butíca (-e) f

1. pren. testa, zucca:
butica me boli ho mal di testa, mi duole la testa
trmasta butica testa dura
pren. pog. ne gre mu v butico non gli va in testa, non capisce
pren. pog. v butici se mu je posvetilo ci è arrivato
pren. pog. biti trde butice avera la testa dura, la testa di legno, essere duro di comprendonio

2. pomello (di bastone)

butt² [bʌt] samostalnik
debeli konec orodja, puškino kopito; spodnji del debla
pogovorno ostanek, čik
zoologija ime raznih bokoplavutaric
figurativno tarča; cilj
figurativno namen, predmet česa
množina strelišče

to be the butt of the company biti vsem v posmeh

butte [büt] féminin grič, hrib(ček)

butte de tir naravna ali umetna vzpetina pred tarčo
être en butte à biti izpostavljen, biti za tarčo čemu
elle est sans cesse en butte aux taquineries de son frère ona je neprestano za tarčo bratovemu nagajanju, zbadanju

button¹ [bʌ́tn] samostalnik
gumb
botanika popek; glavič; mlada gobica

covered button prevlečen gumb
not to care a (brass) button prav nič se ne meniti
pogovorno not to have all one's buttons ne biti čisto pri pameti
the buttons have come off the foils nasprotniki v borbi pozabljajo na osnovna pravila vljudnosti
to do up a button zapeti gumb
to undo a button odpeti gumb
a button has come undone gumb se je odpel
to press the button pozvoniti
(a boy in) buttons livrirani sluga; sprevodnik dvigala
not worth a button niti piškavega oreha vreden, zanič

cabal popoln; popolnoma; polnoštevilen, -lno; dovršen

hombre (a carta) cabal poštenjak
¡cabal! tako je! točno! pravilno!
cabal m dovršenost, popolnost
por sus cabales kot se spodobi
no estar en sus cabales ne biti čisto pri pravi (pameti)

cabello moški spol las (na glavi), lasje; brada koruznega storža

cabello corto kratki lasje; deška (paževska) pričeska (pri ženskah)
estar u/c pendiente de un cabello na lasu viseti
hender (partir) un cabello en el aire dlako cepiti
llevar a uno en un cabello okoli prsta koga oviti
no montar un cabello počenega groša ne vreden biti
en cabellos gologlav
estar colgado de los cabellos biti v težkem položaju
traer a/c por los cabellos za lase kaj privleči
los cabellos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci

cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

cabeza de campana zvonišče
cabeza de ganado glava živine
cabeza menor glava drobnice
cabeza de partido okrajno glavno mesto
cabeza de reino prestolnica države
cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
dolor de cabeza glavobol
mala cabeza nepremišljen človek
tocado de la cabeza malo trčen
aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
cargársele a uno la cabeza omotičen postati
dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
me duele la cabeza glava me boli
hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
hacer cabeza glavno besedo imeti
ir cabeza abajo vedno bolj propadati
írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
sacar la cabeza spet se pokazati
sentar la cabeza k pameti priti
subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
torcer la cabeza umreti
volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
a la cabeza spredaj, na čelu
con la cabeza al aire gologlav
de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
de pies a cabeza od nog do glave
en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
por su cabeza po lastnem sklepu
más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj

cabida ženski spol prostornina; površina, ploščina

dar cabida dati prostor, pripustiti
tener cabida con alg. biti pri kom v milosti
no tener cabida ne iti v; ne biti dovoljen (umesten)

cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

cabo de año zadušnica na obletnico smrti
cabo de brigada komandant brigade
cabo de cuartel straža v vojašnici
cabo de división komandant divizije
cabo de escuadra korporal
cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
cabo de guardia vodja straže
cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
al cabo de un año po enem letu
al cabo de un rato kmalu nato
al fin y al cabo končno, konec koncev
hasta el cabo del mundo do konca sveta
de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
por ningún cabo nikakor ne
dar cabo dovršiti; uničiti
estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
estar (muy) al cabo pojemati
llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
Cabo del Norte Severni rtič
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
cabos pl pritikline obleke
cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli

cacio m (pl. -ci) toskansko sir:
essere alto come un soldo di cacio biti pedenj mož
gli è caduto il cacio sui maccheroni pren. sekira mu je padla v med
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca

cacō -āre -āvī -ātum (prim. gr. κακκᾶν, sl. kakati) (telesno) potrebo opraviti (opravljati), očediti se, otrebiti (otrebljati) se, vulg. srati,

1. intr.: Mart., toto decies in anno Cat., in me veniat mictum atque cacatum H.

2. trans. izsrati, iznebiti se česa, iztrebiti kaj: odorem mixtum cum merdis cacant Ph., durum cacare Mart. zaprt biti, cacata charta Cat. blaten zmazek.

cadavre [kadavr] masculin truplo; mrlič, mrtvec; kadaver; familier izpraznjena steklenica

cadavre ambulant živ mrtvec
être, rester comme un cadavre biti, ostati nepremičen
sentir le cadavre (figuré) nekaj neprijetnega opaziti ali slutiti

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

cadre [kadr] masculin okvir; stojalo; radio okvirna antena; marine pregrajeno spavališče na ladji; vodilno osebje, kadri (v upravi, v podjetjih); militaire častniki in podčastniki; figuré okvir, načrt, osnutek; področje, krog

cadre à broderie okvir za vezenje
cadre noir črn, žalen rob
cadre de séchage stojalo za sušenje
cadre sédentaire uslužbenci vojaškega letalstva na kopnem
dans le cadre (de quelque chose) v okviru (česa), v mejah
hors cadre ne po načrtu, čezštevilno, čezmerno
être rayé des cadres biti odpuščen
sortir du cadre de ses fonctions prekoračiti svoja pooblastila

caelum² -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

4. met.
a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.