Franja

Bāiae -ārum, f (Βαΐαι) Baje,

1. mesto ob obrežju Kampanije zahodno od Neaplja, sloveče morsko kopališče, proslulo po razkošnem in mehkužnem življenju kopališčnikov: Ci., V., H., O. idr.; kot kopel tudi: Baiae aquae Pr. Od tod adj. Bāiānus 3 bajski, v Bajah, iz Baj: negotia Ci. ep., murex H., lacus, sinus Plin.; subst. Bāiānum -ī, n
a) kmečko posestvo v Bajah: Varr.
b) bajska okolica: Plin., Macr.

2. met. vsako kopališče, razkošno kopališko življenje: Mart., accusatores … lubidines, amores, adulteria, Baias … iactant Ci.

bajo pod

bajo la condición de (que) s pogojem, da
bajo el interés de tres por ciento po 3 %
bajo mano skrivaj

bālātus -us, m (bālāre) meket, meketanje, beket (oglašanje drobnice): O., Plin., Stat. idr., agni balatum exercent (mekečejo) V., alicui balatum ducere Petr. koga po ustih udariti (da blekne).

balayer [-lɛje] verbe transitif pometati, pomesti; odstraniti (oviro), odgnati (skrbi); očistiti (želodec); familier odpustiti, odsloviti (quelqu'un koga)

elle balaie la poussière avec sa robe longue (ona) pometa prah s svojo dolgo obleko
balayer le personnel incapable odpustiti nesposobno osebje
les vacances ont balayé tous mes soucis počitnice so pregnale vse moje skrbi
les projecteurs balaient le champ d'aviation luč žarometov drsi po letališču, preplavlja letališče

balbettare

A) v. intr. (pres. balbetto)

1. jecljati, momljati

2. začenjati govoriti, bebljati, čebljati:
quel bambino già balbetta otrok že beblja

3. pren. negotovo se izražati, biti negotov

B) v. tr.

1. zamomljati, izjecljati:
balbettare una scusa izjecljati opravičilo

2. pren. jecljati, govoriti za silo:
balbettare un po' di francese za silo tolči francoščino

baldōria f

1. hrupna veselost; hrupna zabava:
fare un po' di baldoria con gli amici zabavati se, poveseliti se s prijatelji

2. slabš. veseljačenje, popivanje:
fare baldoria veseljačiti, popivati, bandati

3. toskansko praznični kres

balineum, kontr. balneum, -i, n (iz gr. βαλανεῖον)

1. kopalna soba, kopalnica: balineum calefieri iubebo Ci. ep., e balneo exire Ci. ep.

2. met. kopel: praefervidum T., balneo inferri et vapore eius exstingui T., balneum prodest Cels.; poseb. a balineo ali a balineis Plin. po kopanju. — Od tod pl. balinea (balnea) -ōrum, n kopalne sobe = kopalno poslopje, kopališče, kopel: pauper mutat cenacula, lectos, balnea H. Ker se je obl. balnea sčasoma občutila kot sg., je nastal nov pl. balneae -ārum, f kopelna poslopja = kopališče, kopel: Pl., Caecil. ap. Non., occiditur ad balneas Pallacinas … Sextus Roscius Ci., constitui locum iussit balneas Senias Ci., Cur enim balneas publicas potissimum constituerat? Ci., balnearum fornaces T. — Soobl. (vulg.) balneus -eī, m = balneum: Petr.

balteus -eī, m, redkeje balteum -eī, n (etr. po Varr. ap. Char.) rob, pas, obloga, okrajek,

I. na splošno

1.
a) kolačeva skorja: Ca.
b) vrbino lubje: (salices) emittunt … balteo corticis vincula Plin.

2. presledek med posam. skupinami sedežev v amfiteatru: Tert.

3. rob ob podlogi na stebrovem nadglavju: baltei pulvinorum Vitr.

— II. occ. pas,

1. na katerem visi meč idr., opasilo: Sen. tr., Val. Fl. idr., quod cingulum e corio habebant bullatum, balteum dictum Varr., verutum in balteo defigitur C., auratae vaginae, aurata baltea illis erant L. ap. Non., humero cum adparuit alto balteus V., pharetram …, lato quam circumplectitur auro balteus V. strelotokova preveza, lato balteus auro praetegit (vulnus) Pers., praebebant caesi baltea lenta boves Pr., ille (sinus) … oblique ducitur velut balteus Q., manipuli quoque et gregarius miles … balteos phalerasque … loco pecuniae tradebant T.

2.
a) ženski pas: Ap., balteus … fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan., ussit amatorem balteus iste (Veneris) Iovem Mart.
b) pas velikega judovskega duhovnika: Vulg.

3. pas kot okras okoli konjskega vratu ali na njegovih prsih; na takem pasu so pogosto viseli kraguljčki: neque enim in emendis equis … baltei polimina inspicimus Ap., me … pictilibus balteis et tintinnabulis perargutis exornatum … affatur Ap.

4. konjska podproga: Cl.

5. met. pl. udarci s pasom ali jermenom: quotiens rumoribus ulciscuntur baltea (servi) Iuv.

Opomba: Gen. sg. balte͡i (dvozložno): V.

ban [bɑ̃] masculin

1. oklic poroke v cerkvi

publier les bans oklicati

2. bobnanje pred vojaško slovesnostjo (npr. podelitev odlikovanja ipd.); familier odobravanje, aplavdiranje

ouvrir, fermer le ban bobnati pred, po kaki vojaški ceremoniji
un ban pour notre président! hurá za našega predsednika!
un triple ban pour l'orateur! trikratni hura za govornika!

3. histoire sklic fevdalnega plemstva, ki ga je razglasil fevdni gospod

le ban et l'arrière-ban vsi (ki spadajo k neki skupnosti)
convoquer, appeler le ban et l'arrière-ban de ses amis, des sympathisants sklicati, skupaj zbobnati vse svoje prijatelje, vse simpatizerje

4.

être en rupture de ban avec osvoboditi se obveznosti, vezi svojega socialnega okolja
par ce mariage, il est en rupture de ban avec sa famille s to poroko je razdrl vezi s svojo družino
mettre quelqu'un au ban de la société, d'un pays proglasiti koga za nevrednega, izobčiti, pregnati koga iz družbe, iz dežele; prezirati koga
mettre quelqu'un au ban de l'opinion publique izpostaviti koga preziru javnega mnenja

Bandusia -ae, f Banduzija, studenec na Horacijevem sabinskem posestvu, ki ga je sam pesnik poimenoval po studencu pri Venuziji: H.

bang¹ [bæŋ]

1. prehodni glagol
glasno udariti; loputati, zaloputniti; tolči; bobnati; znižati cene
sleng prekašati, presegati

2. neprehodni glagol
razpočiti se, eksplodirati; zaloputniti se

to bang something into s.o.'s head vtepsti komu v glavo
to bang s.o. on the head lopniti koga po glavi
banged up to the eyes ko žolna pijan
to bang against s.th. butniti ob kaj

bangen: bangen um trepetati za, bati se za; bangen vor bati se (česa), trepetati pred; sich bangen nach hrepeneti po

bankovec samostalnik
(papirnati denar) ▸ bankjegy, papírpénzOdprl je ovojnico in v njej našel sto bankovcev po deset dolarjev. ▸ Kinyitotta a borítékot, és száz darab tízdolláros bankjegyet talált benne.

bánkovec (-vca) m biglietto (di banca), banconota:
bankovec po tisoč tolarjev biglietto da mille talleri

baracca f

1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu

2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati

3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu

4.
far baracca veseljačiti

barato cenen, poceni

a precio barato poceni
de barato zastonj, brezplačno
costar barato poceni biti
lo barato es caro kar je poceni, je drago
dar de barato dobrovoljno priznati
echar a barato brezbrižno obravnavati
barato m prodaja po nizkih cenah, razprodaja
cobrar el barato strahovati, izvajati strahovlado
hacer barato pod ceno prodajati

barba ženski spol brada; resa pri žitu; kozja brada

Barba azul Sinjebradec
barba de ballena ribja kost
barba cerrada, barba corrida, barba entera polna brada
barba de chivo kozja brada
barba inglesa zalizci
barba honrada častivredna oseba
barba en punta kozja brada
hombre de barba pogumen človek
barba a barba iz lica v lice
a la barba, en las barbas (de) vpričo; navkljub
por barba na osebo, po osebi
a barba reg(al)ada na pretek
andar con la barba sobre el hombro v strahu in opreznosti živeti
hacer la barba a uno obriti koga, opehariti, ujeziti, slabo o kom govoriti
llevar a uno por la barba koga za nos vleči
mentir por la (mitad de la) barba nesramno lagati
barbas de hielo ledene sveče
echar a las barbas u/c pod nos dati komu
subirse a las barbas de uno komu čez glavo zrasti
tener buenas barbas odločen biti; brhek biti
tener pocas barbas neizkušen biti
eso tiene (ya) barbas to je že dolgo znana stvar
¡por (para) mis barbas! pri moji duši!

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.