Franja

Citium -iī, n (Κίτιον, fen. Kittim) Kitij,

1. mesto na južni obali Cipra, Zenonov roj. kraj: N., Plin. Od tod adj.
a) Citiēnsis -e kitijski, iz Kitija: Zeno Gell.
b) Citiēus 3 kitijski, iz Kitija: sal Plin.; večinoma pl. subst. Citiēī -ōrum, m Kitijci, preb. Kitija: Ci. Subst. Citiōs -ei, m (Κιτιεύς) Kitijec: Zeno Ci.

2. mesto v Makedoniji: L.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citrā (adv. abl. sg. fem. adj. citer)

I. adv.

1. bliž(j)e: tela hostium citra cadebant T. so padala preblizu = niso dosegala Rimljanov; kot prvotni komp. z abl. comparationis: paucis citra milibus L. malo (= nekaj) tisoč korakov pred taborom; pren.: culta quidem c. quam debuit O. ne tako kakor = manj kakor.

2. tostran: nec citra mota nec ultra O. ne sem ne tja, c. est urbs Plin.

— II. praep. z acc.

1. tostran, tokraj; pri glag. mirovanja: pars citra, pars ultra Taurum est L., impedimentis c. flumen Rhenum depositis C., c. mare H.; pri glag. premikanja: exercitum c. Rubiconem educere Ci. na to stran Rubikona, ut omnes c. flumen eliceret C., hostem c. flumen pertrahere L.; pren. (časovno) pred: Pylius citra Troiana tempora perisset O., citraque inventam carpere flores O. pred godnostjo, c. Calendas Octobres Col.; poleg tega o tem, kar je pred določeno mejo in ne dospe do nje, pred, pod: non a postrema syllaba c. tertiam Ci. ne pred tretjim zlogom od konca; od tod: nec virtus c. genus est O. ne stoji nižje kakor, ne zaostaja za..., c. satietatem Col. ne do sitega, c. iocos se continere Sen. ph. osta(ja)ti pri šalah, ne preseči (presegati) jih, melius ultra quam citra stat oratio Q. pove bolje več ko manj.

2. brez, razen, izvzemši, ne glede na kaj: peccavi c. scelus O. grešil sem, (toda) brez..., c. fatigationem, c. satietatem Cels., c. ulla comitia L. epit., c. vulnus Plin., plus usus sine doctrina quam c. usum doctrina valet Q., c. commoda emeritorum Suet., c. spectaculorum dies Suet. izven slavnostnih dni, nec id Rutilio c. fidem aut obtrectationi fuit T. ni bilo brez zaupanja = verjeli so mu, c. spem Fl., c. magnitudinem prope Ponto similis Mel.

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

clābulāre -is, n (clābula = clāvula) velik odkrit popotni ali prevozni voz (za prevoz vojakov); stranice so bile narejene iz mreže in pletenine: Cod. Th. Od tod adj. clābulāris (clāvulāris) -e, ali clābulārius 3 na prevoznih vozovih: cursus clabularis Amm., cursus clabularius Cod. Th.

clādēs (clādis L. ) -is, gen. pl. nav. clādium, redko clādum (Sil., Amm.), f

1. poškodba, izguba: cui (Mucio) postea Scaevolae a clade dextrae manus cognomen inditum L.

2. pren. škoda, okvara, izguba, nadloga, nezgoda, nesreča: illam meam cladem maximum esse rei publ. vulnus iudicastis Ci., urbs sine Milonis clade nunquam esset conquietura Ci., alium alia clades oppressit S., gens integra a cladibus belli L. od škode zaradi vojne, od vojne bede, eā clade L. po tistem pustošenju, instantes clades L. kuge, pomori, hoc fonte derivata clades in patriam populumque fluxit H., quis tot... clades nunc singulorum, nunc universorum... animo adsequi queat Cu.; met. (o osebi, ki pripravlja komu pogubo) kuga, mučitelj, pogubitelj, moritelj: has pestes sociorum, militum clades tenetis? Ci., quis (relinquat) Scipiadas, clades Libyae V. Scipiona (mlajšega in starejšega), pogubitelja Libije (= Kartagine), haec clades Lamp. (o Heliogabalu), illa clades Lamp. (o vlačugah).

3. nesreča v vojni, poboj, poraz: cl. acerbissima Marii Ci., sine clade victor H., iret ut ad muros... et subita turbaret clade Latinos V., cladem hosti affere Ci. ali inferre L. sovražnika poraziti, potolči, cladem facere S. poboj napraviti, suā temeritate contracta clades L., cladem accipere Ci., L. poraz utrpeti, poražen biti, cladem accipere ab hoste L. ali in Britannia T., terrestris navalisque cl. Cu. poraz na kopnem in na morju.

claim² [kleim] samostalnik (for)
zahteva, terjatev; reklamacija
ameriško ugotovitev, trditev (to)
upravičenost, pravica; dodeljena parcela; rudarska koncesija

to lay claim to, to put in (ali enter) a claim to lastiti si, zahtevati kaj
to have no claim on s.o. ne imeti pravice od koga kaj zahtevati
to make good a claim dokazati svojo pravico
to jump a claim nezakonito se polastiti tujega zemljišča
to stake out a claim zagotoviti si pravico na kaj, lastiti si pravico do odkritja
to place a claim zahtevati odškodnino

clandestīnus 3 (iz st.lat. clamde, clande = clam tvorjeno po naliki z intestīnus) skriven, naskrivaj (naskrivoma) storjen, tajen: Afr. fr., Pl., Lucr., scelus Ci., scelera L., introitus Ci. skriven dohod skozi skrivna vrata, colloquia cum hostibus Ci., consilium L., consilia C., nuntii legationesque C. tajna poročila in poslanstva po odročnih poteh, fuga Hirt., foedus L., Sil. Od tod adv. abl. sg. neutr. clandestīnō tajno, naskrivaj, naskrivoma (natihoma): cl. agere negotium Pl., committere alicui aliquid Luc. ap. Non.

clārigātiō -ōnis, f (clārigāre)

1. svečano zahtevanje zadoščenja, s katerim napoveduje fecial, stoječ na sovražnikovi meji, vojno: Plin., Q., Arn., Serv. (prim. L. I, 32).

2. pren. zahteva odškodnine (povračila) od koga: eius, qui cis Tiberim deprehensus esset, ad M pondo clarigatio esset L.

Claros -ī, f (Κλάρος) Klar, mesto v Joniji blizu Kolofona z Apolonovim svetiščem: O. Od tod adj. Clarius 3 klarski, iz Klara: Cl. poëta (= pesnik Antimah iz Klara) Ci., O., Apollo Mel., deus O. ali kot subst. Clarius -iī, m Klarec (= Apolon): Clarii laurus V.

clāssicus 3 (clāssis)

1. ki se tiče razredov (clāssis) rim. državljanov, od tod subst. clāssicus -ī, m
a) tisti, ki s trobilom kliče državljane k zboru. trobentač: Varr.
b) (v pozni lat.) državljan prvega razreda: Gell.; pren. classicus scriptor Gell. pisatelj prve vrste, odličen, vzoren pisatelj, klasik.

2. ki se tiče vojaških oddelkov (bodisi kopenskih ali mornarice), le kot subst. clāssicum -ī, n (sc. signum) bojna trobenta, bojno znamenje s trobilom: classicum canere C. zatrobiti bojno znamenje, toda: classicum canit L. bojno znamenje se razlega, bojna trobenta zadoni, classico convocare L.; pesn.: classica sonant V., classicum inflare V. bojno znamenje (za)trobiti.

3. ki se tiče mornarice (ladjevja), mornarski: milites L., T. pomorski vojaki, bellum Pr. pomorska vojna, certamen Vell. pomorska bitka; kot subst. clāssicī -ōrum, m
a) (sc. milites) pomorski vojaki, vojna mornarica: legio classicorum T.
b) (sc. nautae) mornarji, pomorščaki: Cu.

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

Clastidium -iī, n Klastidij, utrjeno anansko mesto južno od Pavije, kjer so Rimljani l. 222 premagali Kelte: Ci., N., L.

Claterna -ae, f Klaterna, trdnjava nedaleč od Modene: Ci.

clātrō (ne clāthrō) -āre (-) -ātus (clātrī) omrežiti, zamrežiti (zamreževati): cl. vacerras seris transversis Col.; od tod pt. pf. clātrātus 3 omrežen, zamrežen ali pa zapahnjen, zaprt: fenestra Pl., faliscae Ca., non fuit (antepagmenta) clatrata Vitr.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

claudō¹ -ere, clausī, clausum (v zloženkah [con-, in-, oc-, recludere] je au oslabel v ū; od tod vulg. in poklas. soobl. nezloženega glag. clūdō -ere, clūsī, clūsum).

I.

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati) (naspr. aperīre, patefacere, reserāre): ianuam Ci., portas alicui C. komu = pred kom, portas obice firmo O., claudentur Belli portae V., cl. Ianum (Quirini) S., L., H. Janovo svetišče zapreti (v znamenje splošnega miru v državi), claudi tabernas tota urbe iussit L., valvae clausae subito se aperuerunt Ci., domos clausere serae O., pars adaperta fuit, pars altera clausa fenestrae O., fores carceris adamante clausae O.; domus clausa pudori Ci., clausa curia pauperibus est O.; pogosto subst. pt. pf. clausum -ī, n zaklep, zapiralo, zapah: clausa (po drugih clusa) domorum Lucr., clausa effringere S. ključavnice siloma odpreti (odpirati), sic positum in clauso linquunt V., sub clauso habere Col. pod ključem, fructus clauso custodire Col.; pren.: palpebraeque,... aptissime factae... ad claudendas pupulas Ci., cl. nostros ocellos Pr. (o smrti), oculos Lucan., lumina nox clausit O. je zatisnila oči, cl. lumina in aeternum noctem (= mori) V., clauserunt omnes lumina nostra manus Mart., cl. aures alicui rei L., Sen. ph. ali ad voces alicuius Ci., cl. ora Pr., ora loquentis O., clauso ore Cat., T., cluso corpore adversum vim veneni T., homo clausus T. zaprt = zaprtega srca, redkobeseden.

2. pren.
a) zaključiti (zaključevati), dovršiti, (do)končati, skleniti (sklepati): epistulam, opus O., verba pedibus H. spraviti (spravljati) v verze, zaokrožiti v verze, insigne facinus strenuo exitu Val. Max., disputatio illa contra Gorgian ita clauditur, οὐκοῦν... Q., cum versus cluditur Q., cludendi inchoandique sententias ratio Q., cludere bella Stat.; o času: octavum trepidavit aetas claudere lustrum H., diem vitae huius extremum cl. Aug.
b) voj. zaključiti (zaključevati), biti na koncu, biti v zaplečju, biti zadnja straža: Cu., Auct. b. Afr., Sil., Boii agmen hostium claudebant C., duae legiones totum agmen claudebant C., Angrivarios... a tergo... Chasuarii cludunt T. sledijo zaključujoč, cl. sinistrum, dextrum latus T. zakrivati, (za)ščititi.

II. (= concludere, includere) koga ali kaj kam zapreti (zapirati), dati, kje skri(va)ti, s čim zakri(va)ti: dicitur... matrem Pausaniae... in primis ad filium claudendum lapidem... attulisse N. da bi sina zazidali, (Danaën) clausam implevit Iuppiter auro O., cl. apes Val. Fl., fera animalia clausa tenere T. Krajevno določilo z loc.: agnos domi V.; s praep.: aliquem in curia L., in tectis, in undis O., aquilonem Aeoliis in antris O., apes in arbore inani O., pecudes in antro V., turpi clausus in arca H., in carcere claudi T., clausus intra domum T., cl. volnus sub casside Sil.; pren.: aliquid clausum in pectore habere S.; z adv.: tauros... intus clausos satura ad praesepia servant V., armenta iuxta clausa T.; z abl. instrumenti: cl. ventos nubibus Lucr., ventos carcere O., carcere dicuntur clausi sperare salutem O., vinclis et carcere clausus Val. Fl., animae clausae tenebris et carcere caeco V., clausa armenta stabulis V., cl. vultus casside Sil., humeros clipeo Stat., claudi cubiculo T., vilissima utensilium anulo clausa T. zapečateno; pren.: deum pectore clausum habere O.; occ.
a) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati): forum porticibus tabernisque L., non portu illud oppidum clauditur Ci., silva claudit nemus O., quasdam gemmas auro clusit Plin. je vdelal v zlato.
b) voj. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: oppidum operibus C., eum difficultatibus locorum Hirt., urbem obsidione N., locorum angustiis claudi N., munitio regiam clausit Cu., clausus armis senatus T.
c) lov. obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, zaje(ma)ti: nemorum saltūs V., valles insidiis Tib., lepores rete (abl.) O. omrežiti (omreževati).

III.

1. geogr. (o krajih) zapirati, naslanjati se na kaj, držati se česa: dextra laevaque (acc. pl.) duo maria (nom. pl.) claudunt L., insula eum sinum ab alto claudit L.

2. pot, sotesko, deželo idr. zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati), (pre)sekati, nedohodno, nedostopno narediti (delati), zagraditi (zagrajevati): forum saepietur, omnes aditus claudentur Ci., cl. exitum Ci., transitum L., terrestres aditus opportune positis praesidiis L., omnes aditus custodiis T., locum Varr., campum Cat., omnia litora ac portus custodiā clausos teneri C., abstitere Galli, ut clauderent viam L., vias torrentum incendia cludunt Stat., clauderet ut Tatio fervidus humor iter O., Theseo clausit iter Achelous imbre tumens O., flumina ac terras et quodam modo caelum (namreč z visokimi stavbami) T., clausam Alpibus Italiam T.; pren.: claudite iam rivos V. zamašite, cl. aquas Pr., fontes O. zamašiti, eam quoque se illis fugam clausurum L., portā castrorum fuga clausa erat L., fugam custodia claudit O. onemogoča, undique clausi commeatus erant L. dovoz je bil... presekan, horum ferocia vocem Euandri clausit L. je zaprla Evandru sapo, letalis hiems vitales vias et respiramina clausit O. je zaprla sapo in dihanje, pollice vocis iter claudere O., viam animae laqueo cl. ali animam laqueo cl. O. z vrvico se zadušiti, obesiti se, animum clusit dolor Lucan., cl. hiatūs serpentis Pr., flatūs Sil., aditus ad vulnera clusi Stat., cl. sanguinem Plin. ustaviti, ut sanguis aliter cludi non posset quam... Iust.

3. deželo idr. zapreti (zapirati) za promet: tamquam clausa sit Asia, sic nihil perfertur ad nos Ci. ep., patefactum nostris legionibus Pontum, qui antea populo Rom. clausus fuisset Ci., quod clausae hieme Alpes essent L., rura gelu tum claudit hiems V., Britanniam tam diu clausam aperire Mel.; pogosto o morju: adhuc clausum fuisse mare scio Ci. ep., clausa nobis erant omnia maria C., litus clausum T. zaprto za plovbo (zaradi zimskih viharjev).

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.