vāllus1 -ī, m (osnovna obl. *u̯alno- iz indoev. kor. *u̯el-, *u̯al- upogniti (upogibati), valiti (prim. vāllis); prim. skr. vala- bruno, greda, drog, gr. ᾗλος (iz *Ƒάλνος) žebelj, kol, lat. vāllum (kot kolekt. k vāllus), got. walus palica, stvnem. wurzala = nem. Wurzel; izpos.: nem. Wall okop, nasip)
1. kol: Plin., exacuunt vallos V. kole za trte, trtne kole, trtno kolje, sudes et acuto robore valli V.
2. occ.
a) okopni kol, stolpič, palisada, v pl. tudi naperki: (sc. Scipio) militem cotidie in opere habuit et XXX dierum frumentum ad septenos vallos ferre cogebat L. epit., induere se acutissimis vallis C.; kolekt. okopno kolje: qui labor … ferre vallum Ci., ferre secum vallum L., caedere vallum, vallum caedere et parare L.; od tod
b) kólje, (o)hlodje, hlodovje, kolišče na okopu, okop, palisada, nasip: duplex vallus, vallus contra hostes, vallus humiliore munitione C.; pesn. metaf.: vallus pectinis O. zobje (glavnika).
Zadetki iskanja
- valvolae -ārum, f (demin. valvae) „majhni vratnici ali durnici“; od tod tulec, ovoj, strok, lusk (sočivja): fabarum, ervi, lentis Col., exemptum valvolis ervum maceratum … praebere Col. — Soobl. valvolī -ōrum, m: valvoli fabae folliculi appellati sunt, quasi vallivoli, quia vallo factis excutiantur Fest.
- Vannius -iī, m Vánij, kralj Kvadov v času cesarja Tiberija: T. — Od tod adj. Vanniānus 3 Vánijev: regnum Plin.
- vapōrō -āre -āvī -ātum (vapor)
I. intr. (iz)hlapeti, pariti se, oddajati paro (hlape): aquae vaporant Plin.; pren. = žareti: invidiā quoniam, ceu fulmine, summa vaporant Lucr. —
II. trans.
1. s paro zagrniti (zagrinjati), s paro napolniti (napolnjevati), s paro prekri(va)ti, ogre(va)ti, segre(va)ti: Petr., Lamp. idr., laevum latus (sc. vallis) H., vaporatae nebulae Col., nebula est exhalatio vaporata Ap., donec (sc. cantharides) vaporentur Plin. dokler se ne zadušijo v pari; pesn.: vaporata aure Pers. z ušesom, očiščenim s paro = z omikanim ušesom; occ. kot medic. t.t. (za)pariti, ogre(va)ti: oculos carnibus, dum coquuntur Plin., caput papaveris decoctione Cael., morbos Plin. zdraviti bolezni z ogrevanjem (parjenjem).
2. (po)kaditi: templum ture V., vaporatis altaribus Stat. — Od tod komp. adv. pt. pf. vapōrātius bolj vroče: effervescente vaporatius sole Amm. - Varrō1 -ōnis, m (vārus) Váro(n), rimski priimek, poseb. Terencijevega in Licinijevega rodu (gl. Terentius in Mūrēna); pl. Varones T. možje kakor (Lucij Licinij) Varon (Murena). — Od tod adj. Varrōniānus 3 Varónov, varonijánski: milites L. vojaki konzula Gaja Terencija Varona (pri Kanah), comoediae Gell. = 21 Plavtovih komedij, ki jim je Mark Terencij Varo(n) priznal pristnost.
- vās2, vāsis, n (stlat. vāsum -ī, n, od tod) pl. vāsa -ōrum, n
1. posoda, v pl. posodje, posoda: Pl., Ter., Ca., Varr., S., Lucr. idr., argenteum Ci., vinarium Ci. vinska čaša, vinska kupa, vasa fictilia Ci. ap. N., Sen. ph.; metaf.
a) v pl. modi (du.), moda, moško spolovilo: quid id est? SY. Refero vasa salva Pl.
b) vasus fictilis Petr. = tepec, ki se ne zna sam braniti.
2. occ. vsakovrstne druge priprave:
a) poljedelsko orodje: Pl., Col., Ulp. (Dig.).
b) popotna prtljaga: legati vasa comitesque L.; poseb. bojna oprema, vojaška prtljaga, vojaški pratež, trén: vasa colligere Ci., L. spraviti (spravljati), zložiti (zlagati), skladati, vasa conclamare C. dati znamenje, da naj se vojaški pratež pospravi; pren.: vasa in senectute colligere Sen. Ph. — Vulg. soobl. vāsus -ī, m: Petr., Char., Fest., Porph. idr. - Vāsātēs -ium, m in Vāsātae -ārum, m Vazáti, pleme v Akvitaniji: Aus., Amm. — Od tod adj. Vāsāticus 3 vazátski: raeda Aus.
- Vasconēs -um, m Váskoni, pleme v Tarakonski Hispaniji ob Pirenejih (njihovo potomci so današnji Baski): T., Plin., Iuv.; atrib. váskonski = (pesn.) pirenéjski: Vascone saltu Paul. Nol. Od tod
a) subst. Vasconia -ae, f Vaskónija, dežela Vaskonov: Paul. Nol.
b) Vasconicus 3 váskonski: Paul. Nol. - Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.
Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus. - Vatīnius 3 Vatínij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana sta:
1. P. Vatinius Publij Vatinij, Cezarjev privrženec in legat, ki se ga je Cicero(n) kot priče v sodnem procesu proti Sestiju loteval s tako ogorčenostjo, da je prešla v pregovor (odium Vatinianum); s posebnim govorom je uspešno nastopil tudi proti Vatiniju: Ci.; pl. Vatinii Sen. ph. možje kakor Vatinij. Kot adj.: lex Vatinia Ci., Suet. Od tod adj. Vatīniānus 3 Vatínijev, vatínijski, vatinijánski; preg. (gl. zgoraj): odium Vatinianum Cat., Sen. ph. kakor se črti Vatinij, crimina Cat. kakršne so letele zoper Vatinija.
2. Vatinius Vatinij, neki čevljar iz Beneventa, ovaduh, Neronov dvorni šaljivec, izdelovalec posebnih čaš (s štirimi grbi ali nosovi): T., sutoris calicem … Vatinii accipe Mart.; meton. Vatinii (= calices Vatinii) Mart. - vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod
1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.
2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.
Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet. - véčnost (-i) f eternità; perennità:
od tod do večnosti da qui all'eternità
čakati celo večnost aspettare a lungo
že celo večnost se nisva videla non ci si vedeva da un secolo - Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod
1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.
2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.
3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.
4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin. - Vēlābrum2 -ī, n Velábrum, in sicer
1. Velabrum maius Veliki Velabrum: Plin., Varr., L., H., Tib., Suet. in
2. Velabrum Minus Mali Velabrum: Varr., dve ulici v Rimu; od tod pl. Vēlābra -ōrum, n Velábra (du.): O., Pr.; prva (V. maius) je bila na Aventinu med Vicus Tuscus in živinskim trgom (forum boarium), znana kot trg za zelenjavo, olje, sir idr., druga (V. minus) pa pri Karinah. — Od tod adj. Vēlābrensis -e velábrski: caseus Mart., massa cocta foco Velbrensi Mart. sir. - Velia -ae, f Vélija
1. (= Elea, Ἐλέα (nam. ƑΕλέα), prvotno imenovana Ὑέλη < *u̯ĕli̯ā < *u̯ĕllā), primorsko mesto v Lukaniji (zdaj Castellamare di Veglia): Ci., L., H., Plin., Gell. Od tod adj.
a) Veliēnsis -e vélijski: sacerdotes Ci.; subst. Veliēnsēs -ium, m Vélijci, preb. Velije: Ci. ep., Plin.
b) Velīnus 3 vélijski: portus V., Gell.
2. predel v Rimu na vzpetini med Forumom in amfiteatrom (na delu Palatina), kjer sta stala basilica Constantini in svetišče boginj Venere in Rome (templum urbis): Ci., L.; tudi pl. Veliae: Varr., Varr. ap. Non. (z abl. Velis), menda zato, ker se razteza v dve smeri: proti Forumu in proti amfiteatru. Od tod adj. Veliensis -e vélijski: Veliense sexticeps in Veliā Formula ap. Varr. - veliko1
1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
zelo veliko sehr viel, mächtig viel
ne ravno veliko nicht gerade viel
2.
veliko … viel-
(o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)
3.
z veliko … (z obilo …) -reich
(ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
z veliko kapitala finanzkräftig
ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
(energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
|
biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
veliko doseči v življenju: es weit bringen
veliko govoričiti viele Worte machen
imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
veliko jesti ein starker Esser sein
veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
|
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod - Velīnus 3
1. vélijski, gl. Velia.
2. lacus Velīnus Ci. ep., Plin. ali Velīnus lacus T.; tudi samo Velīnus -ī, m lacus Velini Varr. Velínsko jezero, Velín, močvirsko jezero na Sabinskem, ki je pogosto poplavljalo; da bi preprečil poplavljanje, je dal konzul Manij Kurij Dentat iz jezera speljati vodo: lacūs Velini Plin. velinski odvodni kanali (odvodniki) ali gati, fontes Velini V. Velinovi dotoki, tj. reka Avent in njeni rokavi, rura Velini V. Velinska dolina. Od tod
a) Velīna tribus: Ci. ep., L. epit. ali samo Velīna -ae, f (sc. tribus): H., Pers. velínska (= v Velinski dolini bivajoča) tribus.
b) Velīnia -ae, f Velínija, boginja Velinskega jezera: Varr. - vēlitor -ārī -ātus sum (vēles) streljavkarsko napadati, streljavkati; od tod
1. bojevati se: calcibus Ap., lapidibus in aliquem Ap. lučati kamenje v koga, Veneris proeliis velitatus Ap.
2. metaf. bojevati se z besedami = (s)pričkati se, prepirati se, (s)kregati (se), (o)zmerjati, (o)psovati: Gell., nescio quid vos velitati estis Pl., velitari calumniis in aliquem, contra aliquem scurrilibus iocis Ap.
3. poskusiti (poskušati), skušati: armis Ap., periculum alicui Ap. pretiti, groziti komu. - Velitrae -ārum, f Velítre, mesto v južnem Laciju na nekdanjem ozemlju Volskov; l. 260 so ga poselili Rimljani (zdaj Velletri): L., Sil., Suet. Od tod adj.
1. Veliternus 3 velítrski, velitêrnski: ager, hostis, populus, coloni L., rus Plin.; subst. Veliternī -ōrum, m Velítrci, Velitêrni, preb. Veliter: L., Plin., Suet.
2. Veliternīnus 3 velítrski: vina Plin. - Vellēius 3 Velêj(ev), ime rimskega rodu. Najbolj znana sta:
1. C. Velleius Gaj Velej, epikurejec, tribunus plebis l. 91, prijatelj govornika Krasa: Ci.
2. M. (po drugih C.) Velleius Paterculus Mark (Gaj) Velej Paterkul, zgodovinar iz obdobja cesarjev Avgusta in Tiberija. Kot adj.: lex Velleia Iust., Icti. Velejev zakon. Od tod adj. Vellēiānus 3 Velêjev: senatus consultum Icti. (za predlog konzula Gaja Veleja Tutorja).