Franja

prijázen kind, amiable, friendly, affable, pleasant; gracious; (ustrežljiv) obliging, complaisant; (vljuden) courteous

bodite tako prijázni in podajte mi... be so kind as to pass me...
bodi tako prijázen in naredi to! be kind enough to do this!
bodite tako prijázni in zglasite se zopet v petek! be so kind as to call again on Friday next
prijázno mestece a nice little town
prijázna soba a cheerful room
prijázno prislov kindly, in a friendly manner, amiably, affably
bili smo zelo prijázno sprejeti we were given a hearty welcome

prijémati (-am) | prijéti (prímem)

A) imperf., perf.

1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie

2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa

3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale

4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba

5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò

6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì

7. rib. abboccare

8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina

B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.

1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano

2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente

3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa

4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male

5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi

priklápljati (-am) | priklópiti (-im) imperf., perf.

1. attaccare, agganciare:
priklopiti vagone na električno lokomotivo agganciare i vagoni alla locomotrice

2. (priključevati, priključiti) raccordare, collegare:
priklopiti tovarno na plinovod raccordare lo stabilimento al gasdotto

3. annettere, aggregare; incorporare:
mestu so priklopili še nekaj predmestij alla città furono incorporati vari sobborghi

priklícati (-klíčem) perf.

1. richiamare, chiamare:
hrup je priklical sosede il fracasso richiamò i vicini

2. pren. provocare, suscitare, promuovere:
priklicati nesrečo provocare una disgrazia, attirare la disgrazia
naravna bogastva so priklicala hiter gospodarski razvoj le risorse naturali promossero un rapido sviluppo economico

3. pren. (ri)evocare; risuscitare:
priklicati v spomin preteklost evocare il passato
(spet) priklicati v življenje risuscitare, far rinvenire
priklicati v življenje reforme introdurre, avviare riforme
priklicati v življenje časopis, revijo iniziare la pubblicazione di un giornale, di una rivista

priklijèštiti prìkliještīm (ijek.), prikléštiti prìklēštīm (ek.)
1. prikleščiti: prikliještiti prste
2. spraviti v škripce: prikliještiti neprijatelja
3. pritisniti: prikliještiti uza zid
4. obkoliti: Bokelji su bili priklešteni izmedu Turaka i Mlečića so bili vmes

prikrojeváti (-újem) | prikrojíti (-ím) imperf., perf. adattare, adeguare, conformare:
prikrojiti podatke tako, da so uporabni adattare i dati in modo da renderli utilizzabili
prikrojiti obleko adattare un vestito

priletávati (-am) | priletéti (-ím) imperf., perf.

1. venire volando; atterrare

2. ekst. finire; cadere, arrivare:
krogle so priletavale v steno nad njim le pallottole finivano contro la parete soprastante
komaj se je zasmejal, že mu je priletela klofuta non aveva finito di ridere che gli arrivò in faccia un poderoso ceffone

3. pog. accorrere, correre, venire di corsa:
ob kriku so vsi prileteli iz hiše al grido tutti corsero fuori (di casa)

prilizovánje (-a) n adulazione, cortigianeria, lisciata, piaggeria; pog. sviolinata, ruffianata:
te besede so eno samo prilizovanje quel discorso è tutto un'adulazione

priljúbljen popular; (zdaj v modi) in vogue

zelo priljúbljen much liked, favourite (pri with)
biti priljúbljen pri... to find favour with..., to stand high in someone's favour
njegovi romani so bili zelo priljúbljeni pred 30 leti his novels had a great vogue 30 years ago
zelo je priljúbljen pri svojih sosedih he is a favourite with his neighbours

primér (-a) m esempio; caso; eventualità:
ponazoriti pravilo s primeri illustrare la regola con esempi
na primer per esempio
načela ne moremo posplošiti na vse primere il principio non va generalizzato a tutti i casi
pri tej bolezni so smrtni primeri redki i casi mortali di questa malattia sono rari
v spornih primerih odloča arbitraža nei casi controversi decide l'arbitrato
prosimo, da takoj poravnate račun, v nasprotnem primeru bomo sodno ukrepali la preghiamo di liquidare sollecitamente le pendenze, in caso contrario ci vedremo costretti ad adire le vie legali
zavarovati se za primer poškodbe assicurarsi contro l'eventualità di infortuni
za vsak primer per ogni evenienza
jur. precedenčni primer precedente
zavarovalni primer sinistro
primeri prometnih nesreč una casistica relativa agli incidenti stradali

primér

1. (zgled) ejemplo m

na primer, za primer por ejemplo, lit verbigracia (krajšava: p. ej.; v. gr.)
svarilen primer ejemplo aleccionador
šolski primer ejemplo clásico
brez primera sin ejemplo
dati primer poner un ejemplo
da(ja)ti dober (slab) primer dar buen (mal) ejemplo
navesti kot primer poner por caso
rabiti za primer servir de ejemplo
vzeti primer po tomar ejemplo de
vzeti za primer tomar por ejemplo

2. caso m

v primeru, da ... supongamos que...; en caso (de) que...(subj)
v vsakem primeru, za vsak primer en todo caso
v nobenem primeru en ningún caso
v najboljšem primeru en el mejor caso, en el caso más favorable
v najslabšem primeru en el peor caso; poniéndonos en lo peor
v tem primeru en ese (ali tal) caso; siendo así
v ponovnem primeru (en) caso que se repita, en caso de reincidencia
v večini primerov en la mayoría de casos
so primeri, ko ... hay (ali se dan) casos en que...

primés (-í) f

1. ingrediente; aggiunta; componente (estranea); impurità, scoria:
strupene, škodljive primesi ingredienti tossici, dannosi

2. pren. aggiunta, elemento; pizzico, presa:
v njegovem pisanju so opazne narečne primesi nella sua prosa sono visibili elementi dialettali

prímiti prȋmīm
I.
1. sprejeti: primiti prijedlog, ponudu, bitku, koga u društvo; primiti na znanje; primiti raport; primiti koga na noć, na konak sprejeti na prenočevanje, na prenočišče; primila ga zemlja pokopali so ga, lahka mu zemlja; bog neće da ga primi bog ga noče sprejeti, ne more umreti; bog ga primio bog ga je sprejel, umrl je
2. prejeti: primiti pismo, poslatu robu, platu
3. prevzeti: primiti dužnost, odgovornost na sebe, sve obaveze
4. vzeti (si): primiti k srcu; primiti što za uvredu
5. sprejeti, naučiti se: dijete je lakše primilo nego odrasli
6. djevojka je primila jabuku dekle je privolilo na snubitev; žena je primila k sebi se je vdala
II. primiti se
1. lotiti se: primiti se posla
2. sprejeti se: reforme cara Josipa slabo su se primile
3. prijeti se: biljke su se primile

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

pripovedka samostalnik
1. (poučna pripoved) ▸ monda
2. (laž) ▸ mendemonda
V Metliki že dolgo poslušamo pripovedke o zdravi pitni vodi. ▸ Metlikában már régóta hallgatjuk az egészséges ivóvízről szóló mendemondákat.
Vse pripovedke o zaščitni zakonodaji so samo pravljica za lahko noč naivnim volilcem. ▸ A védelmező törvényhozásról szóló mendemondák csak a naiv választóknak szóló esti mesék.

pripráviti priprávljati to prepare, to make (ali to get) ready, to keep (ali to have) ready; to arrange; (hrano) to cook, to dress, to season

pripráviti, priprávljati koga do česa to induce someone to do something, to prevail upon someone
pripravite vozovnice! have your tickets ready, please!
pripravili so me ob ves moj denar pogovorno they did me out of all my money
pripravil sem ga do tega, da se je pomiril I got him to be quiet
pripráviti, priprávljati se to make oneself ready, to get ready, to prepare (za for)
pripráviti, priprávljati se do tega, da kaj storimo to bring oneself to do something
pripráviti, priprávljati se za izpit to prepare for an examination
pripravlja se nova izdaja te knjige a new edition of this book is in preparation
nisem se mogel pripráviti, priprávljati do tega, da bi šel na operacijo I could not decide whether to have the operation, I could not make up my mind to undergo the operation
nekaj se pripravlja (figurativno) something is afoot

pripráviti (-im) | priprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. preparare; apparecchiare; allestire:
pripraviti športnike za tekmovanje preparare gli atleti per le gare
pripraviti mizo za kosilo apparecchiare la tavola per il pranzo

2. preparare, approntare, disporre, predisporre:
pripraviti načrt approntare un piano
pripraviti vse za odhod disporre ogni cosa per la partenza
pripraviti proces istruire un processo

3. preparare:
pripraviti koga na žalostno novico preparare qcn. a una triste notizia

4. indurre, persuadere:
pripravili so ga do tega, da je vse še enkrat premislil lo persuasero a riconsiderare l'intera faccenda

5.
pripraviti koga k zavesti rianimare qcn.
pripraviti koga k pameti riportare alla ragione, far rinsavire qcn.
pripraviti koga v zadrego mettere qcn. in imbarazzo
le kam bo njegovo popivanje pripravilo družino il suo vizio di bere rovinerà la famiglia

6. pog.
pripraviti ob togliere, privare, defraudare
pripraviti koga ob denar derubare qcn.
pripraviti koga ob čast privare, defraudare qcn. dell'onore

B) pripráviti se (-im se) | priprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. prepararsi, approntarsi, disporsi:
pripraviti se za odhod prepararsi, disporsi alla partenza
pripravljati se za, na izpit prepararsi all'esame
šport. pren. pripravljati se na tekmo caricarsi per la partita
nevihta se pripravlja sta arrivando un temporale

priprávljenost preparedness, readiness; state of preparation; alert; willingness, obligingness

v priprávljenosti in readiness
priprávljenost za pomoč drugim readiness to help other
biti v priprávljenosti za vojno to be in readiness for war
čete so v priprávljenosti troops are on the alert
držati v priprávljenosti to keep in readiness

pripŕt ajar; slightly open

vrata so pripŕta the door is ajar
pustiti vrata pripŕta to leave the door ajar (ali slightly open)