Franja

Avstralija samostalnik
(država in celina) ▸ Ausztrália

avtostòp

potovati z avtostòpom to hitch-hike
dvigniti palec za avtostòp to thumb a lift
vzeti koga po avtostòpu to give someone a lift
vožnja z avtostòpom hitching a lift (ali a ride)

avventura f

1. pustolovščina, prigoda, avantura:
andare in cerca di avventure iskati pustolovščin
romanzo d'avventure pustolovski roman
per avventura slučajno, po naključju

2. šalj. ljubezenska dogodivščina, avantura:
da giovane ebbe molte avventure v mladosti je imel veliko avantur

avvicinare

A) v. tr. (pres. avvicino)

1. približati, primakniti, pristaviti:
avvicinare la sedia al tavolo primakniti stol k mizi
avvicinare la tazza alle labbra pristaviti skodelico k ustom

2. ogovoriti koga, skleniti poznanstvo:
avvicinare una persona ogovoriti neko osebo, skleniti poznanstvo z nekom

B) ➞ avvicinarsi v. rifl. (pres. mi avvicino) približati se (tudi pren.):
la primavera s'avvicina bliža se pomlad
per carattere si avvicina al padre po značaju je podoben očetu

avviso m

1. sporočilo; opozorilo, svarilo:
ho un importante avviso per voi imam važno sporočilo za vas
che questo ti serva d'avviso to naj ti bo v opozorilo
avviso telefonico telefonski poziv
avviso di pagamento obvestilo o vplačilu
dare avviso a qcn. di qcs. komu kaj sporočiti
mettere qcn. sull'avviso opozoriti koga
stare sull'avviso paziti, biti pozoren, previden
avviso di reato pravo obdolžitev

2. objava, oglas; razglas:
avviso di concorso objava natečaja
avviso di chiamata alle armi razglas o mobilizaciji, vpoklicu v vojsko

3. mnenje:
a nostro avviso po našem mnenju
essere d'avviso meniti

4. voj., navt. eskortna ladja

awry¹ [ərái] prislov
postrani, poševno, narobe

to look awry škiliti; po strani, z nezaupanjem gledati
to go awry zgrešiti pot; figurativno izjaloviti se

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

āzāniae nucēs (ἀζάνειν [po]sušiti) predolgo na drevesu ostale pinele, ki se zato same od sebe platijo: Plin.

Azija samostalnik
(celina) ▸ ÁzsiaPovezane iztočnice: Centralna Azija, Jugovzhodna Azija, Južna Azija, Osrednja Azija, Severna Azija, Srednja Azija, Vzhodna Azija, Zahodna Azija

azione f

1. dejanje, delo, akcija:
uomo d'azione človek dejanj
passare all'azione diretta preiti h konkretnim dejanjem
Azione Cattolica Katoliška akcija
commettere un'azione cattiva storiti, zagrešiti kaj grdega, grdo dejanje
fare una buona azione napraviti dobro delo
avere il coraggio delle proprie azioni upati si odgovarjati za svoja dejanja

2. gibanje, pogon:
mettere in azione un dispositivo di sicurezza pognati, sprožiti, vključiti varnostno napravo

3. delovanje, učinek:
l'azione dell'aria sui metalli delovanje zraka na kovine
un tranquillante ad azione immediata pomirjevalo s takojšnjim učinkom

4. lit. dejanje, zgodba:
in quel film l'azione è ridotta al minimo v tistem filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero
l'unità d'azione secondo Aristotele enotnost dejanja po Aristotelu

5. voj. boj, borba, bitka, akcija, manever:
fu un'azione audace dei partigiani to je bila drzna akcija partizanov
fare un'azione di ripiegamento umakniti se

6. šport napad, akcija:
l'azione travolgente del centrattacco nezadržna akcija srednjega napadalca

7. pravo tožba, postopek:
intentare un'azione legale contro qcn. sprožiti pravni postopek proti komu, tožiti koga

8. ekon. delnica, akcija:
azione al portatore delnica na prinašalca
azione quotata in borsa delnica, ki kotira na borzi
azione privilegiata prednostna delnica
società per azioni delniška družba

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

bȁbica ž
1. babica, pomočnica pri porodu
2. babica, stara ženica
3. babica na klepalniku
4. vrsta kruha ob dnevu mrtvih
5. zool. babica, Blennius tentacularis
6. mn. babice mitol. zli duhovi, ki po ljudski veri more otroke pri porodu
7. gdje su mnoge -e, tu su djeca kilava

babičin (-a, -o) svojilni pridevnik ➞ → babica : der Großmutter (babičina hiša das Haus meiner Großmutter); großmütterlich
po babičini strani großmütterlicherseits

bábo m zval. bȃbo (t. baba, perz.) ljubk. očka: nemoj, sine, govoriti krivo: ni po babu ni po stričevima, već po pravdi boga istinoga ne govori pristransko temveč po božji pravici

babura samostalnik
1. izraža negativen odnos (ženska) ▸ banya, szipirtyó
Po mojem je bil dekan sredi kakšne konference, ko je noter planila tista babura iz referata s policajem. ▸ Szerintem a dékán éppen egy konferencia kellős közepén volt, amikor berontott az a banya a tanulmányi osztályról, egy rendőr kíséretében .
Stara babura je prišla iz svoje koče in s skrivenčeno roko kazala nanj. ▸ A vén szipirtyó kijött a kunyhójából, és göcsörtös kezével rámutatott.
Sopomenke: coprnica, čarovnica

2. (vrsta paprike) ▸ bóbita [paprikafajta]

bacchetta f

1. šiba, palica:
con un colpo di bacchetta magica znenada, kot po čarovniji
bacchetta divinatoria iskalna palica, bajanica

2. poveljniška palica:
gettare la bacchetta odreči se poveljevanju, oblasti

3. glasba dirigentska palica, taktirka

4. voj. nabijalna palica

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

Bachov absolutizem stalna zveza
zgodovina (obdobje vladavine po letu 1848) ▸ Bach-korszak

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.