Franja

dévonien, ne [devɔnjɛ̃, ɛn] adjectif devónski; masculin, géologie devón

dévouer [devue] verbe transitif posvetiti; žrtvovati

se dévouer posvetiti se, žrtvovati se
se dévouer à la science posvetiti se znanosti
se dévouer corps et âme à une noble cause posvetiti se z dušo in telesom plemeniti stvari
il est toujours prêt à se dévouer on je vedno pripravljen, da se žrtvuje
Personne ne veut aller chercher de l eau? Allons dévoue-toi! Nihče noče iti po vodo'! Žrtvuj se, no!

dežel|a¹ [ê] ženski spol (-e …) (država) das Land, -land (agrarna Agrarland, alpska Alpenland, balkanska Balkanland, članica OPECa OPEC-Land, dajalka Geberland, dobaviteljica Lieferland, gostiteljica Gastland, izvoznica Ausfuhrland, izvoznica nafte Ölland, proizvajalka česa Herkunftsland, Herstellungsland, sanj Traumland, s ceneno delovno silo Niedriglohnland, Billiglohnland, uvoznica Einfuhrland, vina Weinland, imigracijska Einwanderungsland, pobratena Bruderland, počitniška Reiseland, pravljična Fabelland, Märchenland, Wunderland, prijateljska Freundesland, Partnerland, rojstna Geburtsland, severna Nordland, sosednja Nachbarland, sovražnikova Feindesland, sredozemska Mittelmeerland, tretja Drittland, turistična Ferienland, upnica Gläubigerland, zalivska Golfland, zgledna Musterland)
matična dežela der Heimatstaat, das Heimatland, za manjšine: das Stammland, der Mutterstaat
obljubljena dežela das gelobte Land, das Land der Verheißung
Sveta dežela das Heilige Land
dežela neomejenih možnosti das Land der unbegrenzten Möglichkeiten
dežela tisočerih jezer (Finska) das Land der tausend Seen
dežela vzhajajočega sonca (Japonska) das Land der aufgehenden Sonne
v notranjost dežele landeinwärts
ne poznati dežele landfremd sein
ozemlje dežele das Landesgebiet
poznavanje dežele die Landeskenntnis
južne dežele südliche Länder
prekomorske dežele die Übersee
v prekomorske dežele nach Übersee
iz tujih dežel fremdländisch, aus fremden Ländern
tropske dežele Tropen množina
po vsej deželi landesweit
prepoved bivanja v deželi das Landesverbot
zapustiti deželo außer Landes gehen
| ➞ → država

dežnik samostalnik
1. (kot zaščita pred dežjem) ▸ esernyő, ernyő, napernyőV gostilni sem pozabil dežnik. ▸ A vendéglőben felejtettem az esernyőt.
Tamle poleg vas je stojalo za dežnike. Postavite ga noter. ▸ Mellettetek van az ernyőtartó. Tegyétek bele!

2. (senčnik) ▸ napernyőProdajalci na tržnici iščejo senco pod dežniki. ▸ A piaci árusok árnyékot keresve az ernyő alá húzódnak.
Za začetek smo postavili dežnik in stole kar v gozdu pri avtomobilih. ▸ Legelőször felállítottuk a napernyőt és kiraktuk a székeket az autók mellé az erdőben.

3. vojska (obrambni sistem) ▸ ernyő
4. (okrilje) ▸ védőpajzs, oltalom, égisz
Liga narodov je novo tekmovanje pod dežnikom Uefe. ▸ A Nemzetek Ligája új versenysorozat az UEFA égisze alatt.
V državi, ki je spadala pod dežnik atlantskega pakta. ▸ Egy olyan országban, amely az Atlanti Szerződés oltalma alá tartozott.

5. (skupni pojem) približek prevedka ▸ ugyanabba a csoportba tartozó
Judi, muslimani in pripadniki kopice drugih ver, ki ne spadajo pod dežnik krščanstva. ▸ kontrastivno zanimivo Zsidók, muzulmánok és egy sor más vallás tagjai, amelyek nem tartoznak a kereszténység védőpajzsa alá.
Pod skupni dežnik so stlačile več različnih bolezni. ▸ kontrastivno zanimivo Egy kalap alá vettek egy sor betegséget.

6. (goba) kontrastivno zanimivo ▸ őzlábgomba

di¹ prep.

1. (izraža označevanje) od:
i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
il padre di Antonio Tonetov oče
i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
reparto vendite prodajni oddelek
ufficio studi razvojni oddelek
vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

2. (izraža partitivnost)
parecchi di noi mnogi od, izmed nas
cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

3. (izraža primerjanje) od, kot:
la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
di paese in paese od vasi do vasi

5. (izraža izvor) iz, od:
nativo della Toscana doma iz Toskane
essere di Trieste biti iz Trsta
venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

6. (izraža poimenovanje)
il nome di Giovanni ime Janez
il mese di dicembre mesec december
la città di Padova mesto Padova
l'isola d'Elba otok Elba

7. (izraža temo, materijo) o:
parlare del tempo govoriti o vremenu
discutere di politica razpravljati o politiki
trattato di medicina medicinska razprava
Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

8. (izraža obilje)
botte piena di vino sod, poln vina

9. (izraža pomanjkanje)
beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

10. (izraža sredstvo) s, z:
lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
cingere di mura obdati z zidovjem

11. (izraža način)
lavorare di malavoglia delati brezvoljno
ridere di gusto smejati se od srca

12. (izraža vzrok) od:
morire di sete umirati od žeje
urlare di dolore vpiti od bolečine

13. (izraža namero, cilj)
cintura di salvataggio rešilni pas
teatro di prosa drama (gledališče)
essere d'aiuto biti v pomoč

14. (izraža čas)
di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

15. (izraža krivdo in kazen)
accusato d'omicidio obtožen umora
è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

16. (izraža omejitev)
non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
malato di cuore srčni bolnik

17. (izraža material)
sacchetto di plastica plastična vrečka

18. (izraža lastnost)
uomo di grande probità velik poštenjak
giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

19. (izraža starost)
bambino di tre anni trileten otrok

20. (izraža težo ali mero)
una tavola di quattro metri štirimetrska deska
un sacco di un quintale stokilska vreča

21. (izraža ceno ali vrednost)
oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

22. (izraža predikativno rabo)
dare del tu, del lei tikati, vikati
mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

23. (izraža atributivno rabo)
quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
che pezzo d'asino! osel pa tak!

24. (uvaja osebkov odvisnik)
succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
vietato fumare prepovedano kaditi

25. (uvaja predmetni odvisnik)
ammetto di aver torto priznam, da se motim

26. (uvaja posledični odvisnik)
non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami

dia! [dja] interjection bistahor! (voznikov klic konjem, da zavijejo na levo)

n'entendre ni à dia! ni à hue (familier) ne hoteti nič slišati
l'un tire à hue et l'autre à dia! eden vleče na eno, drugi na drugo stran

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

diable! vraga! hudiča!
au diable! k vragu! prekleto!
du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
à la diable zlobno, grdo, neredno
au diable vauvert zelo daleč
comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
un bruit du diable peklenski hrup
en diable prekleto, zelo
il est paresseux en diable on je strašno len
que diable kaj vraga ...
qui, que diable kdo, kaj vraga
diable de vražji
ce diable d'homme ta vražji človek
une diable d'affaire vražja zadeva
pas pour un (beau) diable za nič na svetu
bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
grand diable velik, postaven moški
pauvre diable ubožec, revček, siromak
tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
table féminin du diable orjaška gomila
travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
diable à quatre vražji dečko
ce diable de temps to pasje vreme
avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
le diable est déchainé pravi pekel se je začel
cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
c'est le diable tu je težava
ce n'est pas le diable to ni tako težavno
c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
ne pas valoir le diable nič ne biti vreden

diablo moški spol vrag, hudič, satan; zlobnež; grd človek

¡diablo! vraga! niti v sanjah ne!
¡qué diablo! prav tega se je še manjkalo!
allí anda el diablo suelto tu je pravi hudič
dar al diablo k vragu poslati; ostro zavrniti
ése es el diablo za tem grmom tiči zajec
no es tan feo el diablo como le pintan vrag ni tako črn, kot ga slikajo; videz vara
estar dado al diablo besen (ves iz sebe) biti
el diablo que Io entienda vrag naj to razume!
tener diablo premeten biti
no valer un diablo za nič biti, nesposoben biti
un humor de todos los diablos zelo slaba volja
¡(con) mil diablos! vrag naj (to) vzame!
¿qué diablo va a hacer? kaj vraga bo naredil?

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

dicho imenovan(i)

el arriba dicho zgoraj omenjeni
dicho y hecho rečeno storjeno
no es para dicho ne da se povedati
lo dicho, dicho ostane pri tem, kot rečeno
dicho m izraz; izrek; dovtip; obljuba zakona
es un dicho to ni resno mišljeno
del dicho al hecho hay gran trecho obljubiti in obljubo držati je dvoje

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

dictō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dīcere)

1. praviti, govoriti, napovedovati, trditi, zatrjevati: Pl., Gell., mercemur servum, qui dictet nomina H.

2. narekovati pisarju: Q., Suet., Plin. iun., epistulam Ci. ep., quod non modo tironi dictare, sed ne ipse quidem auderem scribere Ci. ep., haec tibi dictabam post fanum … H. to ti dajem pisati, dictantis (upnika, oderuha), quod tu numquam rescribere possis H., d. verba Iuv., versūs Suet., qui ad memoriam dictabat Vop. tajnik; poseb. (o učitelju) narekovati učencem pri pouku: carmina Livi … , memini quae plagosum mihi parvo Orbilium dictare H., an tua demens vilibus in ludis dictari carmina malis? H. Od tod subst. pt. pf. dictāta -ōrum, n
a) kar se je v šoli narekovalo, nareki, diktati, naloga za učenje na pamet, lekcija: Pers., orationem meam in illum tamquam dictata perdiscere Ci. (o dečkih), ista a vobis quasi dictata redduntur Ci., iisdem de rebus semper quasi dictata decantare Ci., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.
b) pravila, nauki za gladiatorje: Varr., Suet., Tert., Thraex, qui et ipse ad dictata pugnavit Petr.; za rezalce: donec peragat dictata magistri omnia Iuv.

3. ker je postajalo vse običajneje, da je Rimljan tisto, kar naj bi sam napisal, narekoval sužnju, je glag. dictare dobil pomen
a) (narekujoč) kaj sestaviti (sestavljati), napisati; pesmi zlagati, pesniti, pesnikovati: testamentum, codicillos, alicui actionem Suet., non unus tibi rivalis dictabitur heres Iuv. ne bo se ti določil; puerique patresque … carmina dictant H., (Lucilius) in hora saepe ducentos … versus dictabat stans pede in uno H.; od tod pri pravnikih = kaj odrediti, napotiti, začeti: actionem, iudicium Dig. tožiti.
b) kaj kot povelje narekovati, ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, tudi = svetovati: sportulam Q., qui … remis dictet sonitum Sil.; (o abstr. subj.): Col., Dig., Pall., aliquid ratio dictat Plin., Q., quibus sordet omne, quod natura dictavit Q. ki jim preseda vse naravno, dolor verba aspera dictat Sil.

4. komu kako besedilo za ponavljanje narekovati, diktirati: alicui vota Val. Fl., dictata iurant sacramenta deis Sil.

dīdūcō -ere -dūxī -ductum (dis in dūcere) „razvleči“, od tod

1. raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati), (na široko) odpreti (odpirati): pugnum, digitos Ci., vestem manu, nodos manu O., vestem Iuv., vestimenta Sen. ph., tunica diducta Q., d. rictum Iuv., risu d. rictum auditoris H. storiti, da poslušalec zazija, os (sc. alicui) Plin., Suet., alicui oculum Cels. (o zdravniku), pedem et crus in diversa Cels., pedes, labra, nares Q., fauces hiatu Sil., circinum Vitr., cuneo aliquid Col., fores palatii T., terram ad capita V. tik ob koreninah zrahljati, harenam L. odpraviti; pren.: d. animum in tam multifex officium (na takšno vsestransko dejavnost) Q.

2. deliti, razdeliti (razdeljevati), (na silo) ločiti, vsaksebi spraviti (spravljati): assem in partes centum H., fluctus continuam diduxit humum O., d. argumenta, nomina Q., litem Col., eandem speciem Plin. iun., aliquem ab aliquo Ci., O., amantes, complexūs Pr., hostem T. razkropiti, cibus diducitur Cels. se razkroji, se prebavi; pren. razcepiti: seditioin diversa consilia diduxerat vulgum Cu., ultio … senatum in studia diduxerat T., diducta civitas T. razcepljena v stranke, diductae terrae T. razpori; razdružiti (razdruževati), razvez(ov)ati: amicitias Sen. ph., matrimonium Suet.; animus varietate rerum diductus Ci. raztresen.

3. occ. (voj.)
a) razdeliti, razmakniti (razmikati), razvi(ja)ti, (četam) veleti, da se razstopijo, (med.) razmakniti (razmikati) se, razstopiti se: Lucan., Front., ubi Crassus animadvertit suas copias … non facile diduci C., diducendi erant milites C., d. cornua, aciem in cornua L., eos diduci iussit, diductis ordinibus T.
b) sovražne čete, ladje ločiti, narazen spraviti (spravljati), osamiti: d. adversariorum manus C., diductis nostris paulatim navibus C., diducta manu hostium S.; pesn.: olli agmina diductis solvēre choris V.

4. pren.: oratio rivis diducta est, non fontibus Ci. govor se deli na posamezne potoke, ne na vrelce = čeprav je razdeljen na razne oddelke, vendar tvori celoto, vastius diducuntur verba Ci. se pri izreki preveč razstavljajo, diducenda curandi ratio est Cels. pri zdravljenju je treba razločevati, in multas cogitationes diductus sum Petr. premišljeval sem o tem in onem; vocabulum ab appellatione d. Q. ločiti, razločevati.

die¹ [dai] neprehodni glagol (of od, zaradi)
umreti, izdihniti, poginiti; ugasniti, ugašati; umiriti se; (o)veneti
pogovorno hrepeneti

to die in one's boots, to die with the boots (ali shoes) on umreti nasilne smrti
to die in the last ditch vzdržati do konca
to die game hrabro umreti; ostati zvest
to die hard biti trdoživ
to die in harness umreti sredi dela
to die in one's bed umreti naravne smrti
never say die nikoli ne obupuj
to be dying for s.th. hrepeneti po čem
to die by one's hand narediti samomor
to die of laughing počiti od smeha
a die wish zadnja želja (pred smrtjo)
were I to die for it četudi bi moral z življenjem poplačati

dienen služiti; dienen als/zu (nützlich/brauchbar sein) služiti/rabiti kot/za; (behilflich sein) pomagati; als Warnung: biti za/v (svarilo); dienen mit in der Kaufmannssprache: postreči; dienen bei der Marine, Luftwaffe: služiti vojsko v (mornarici, letalstvu); gedient sein: damit ist mir nicht gedient to mi nič ne pomaga

diente moški spol zob; zareza, škrbina

diente canino, diente angular očnjak (zob)
diente incisivo sekalec
diente de juicio modrostni zob
diente de leche, diente caduco mlečni zob
diente de león regrat
diente molar kočnik
diente postizo umeten zob
dar diente con diente z zobmi šklepetati; tresti se od strahu
estar a diente (s) biti zeio lačen
hincar (echar) el diente gristi, ugrizniti; lotiti se; obrekovati
meter el diente en a/c upati si lotiti se česa
tener buen diente biti dober jedec
no tener para (untar) un diente ničesar ne imeti za pod zob
dientes pl čekani
risa de dientes hinavski nasmeh
aguzar los dientes jezik brusiti
alargársele a uno los dientes pohlepno kaj želeti
crujirle (rechinarle) a uno los dientes z zobmi škrtati, zelo jezen biti
echar dientes zobe dobivati (otrok)
eso no me entra de los dientes adentro to me nič ne mika
traer (tener) a uno entre dientes koga v želodcu imeti
a regaña dientes z nevoljo, nerad

dies [dáii:z] samostalnik
dan

dies irae [í:ri:] sodni dan
dies non dan, ko sodišče ne deluje

diētro

A) avv. zadaj

B) prep.

1. za:
tenere le mani dietro la schiena držati roke za hrbtom
stare dietro le quinte pren. delovati skrivoma
gettarsi dietro le spalle i pensieri znebiti se skrbi, ne meniti se za skrbi
andare, tenere dietro a qcn., a qcs. posnemati koga, kaj
stare dietro a qcn. pren. zasledovati koga; nadlegovati koga; dvoriti komu
correre dietro a qcs. hudo si želeti česa
lasciarsi dietro qcn. pren. koga močno prekašati
nessuno ti tira dietro niente pren. nihče ne podari ničesar

2. za, po:
le disgrazie vengono una dietro l'altra nesreče pridejo druga za drugo

3. pisarn. na podlagi; ob; po:
dietro domanda na podlagi prošnje
dietro pagamento po plačilu
dietro consegna po povzetju

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse