Franja

hilarant, e [ilarɑ̃, t] adjectif smeh zbujajoč

gaz masculin hilarant dušikov oksid, uporabljan kot anestezijsko sredstvo, smejalni plin

hilarus 3 in hilaris -e (izpos. iz gr. ἱλαρός) vesel, veder, dobrovoljen, dobre volje; obl. hilarus 3: Ap., fac te hilarum Ter. bodi dobre volje, fac nos hilaros Pl. udobrovolji nas, vita hilara Ci., hilari convivae Ci. ep., frons hilara Caecil. ap. Gell. vedro čelo; obl. hilaris -e: Col., Plin., Q., Stat., Suet., dies Ter., homo Varr. fr., animus Ci., esse vultu hilari atque lacto Ci., oderunt hilarem tristes H., h. populus, pietas O., poena Mart., cavaedium Plin. iun., hinnitus Ap.; komp.: oculi, litterae hilariores Ci., marmor hilarius Plin.; superl.: hilarissimus conviva Pl. Adv.

1. hilare: Afr. fr., Suet., Gell., acceptus hilare atque ampliter Pl., h. in templum Iovis se conferre Corn., h. vivere Ci.; v komp.: hilarius loqui Ci., quo laetius atque hilarius pullulent Col., quae hilarius … scripsi Plin. iun.

2. hilariter: Aug., Vulg.; kot inačica tudi pri: Corn. Subst. hilaria -ōrum, n: Lamp., Macr. ali hilaria -ium, n (sc. sollemnia): Vop. veseli praznik, ki so ga obhajali Kibeli na čast ob pomladanskem enakonočju (dne 25. 3.).

hilo moški spol nit, sukanec; tenka žica, kabel; rezilo noža; tenek curek tekočine; vrsta, zaporednost

hilo de bordar prejica za vezenje
hilo esmaltado pološčena žica
hilo de camello velblodja dlaka
hilo conductor prevodna žica
hilo de coser sukanec za šivanje
hilo de estambre kamgarn, grebenasta tkanina
hilo de perlas niz biserov
hilo torcido sukanec
el hilo de la vida nit življenja
hilo de zapatero čevljarska dreta
artículos de hilo platneni izdelki
traje de hilo platnena obleka
a hilo nepretrgano
hilo a hilo polagoma
hilo a hilo como natančno (tako) kot
al hilo de istosmeren z
al hilo de mediodia natančno opoldne
de hilo v ravni vrsti
vivir con el alma en un hilo smrten strah prestati
hilos de araña babje leto
telegrafía sin hilos brezžična telegrafija
por el hilo se saca el ovillo rahla sled često bistvo razkrije

himmelweit skrajno, neznansko, neizmerno; himmelweit verschieden različen kot noč pa dan

hinauskommen^* priti ven; hinauskommen über priti dlje od; (überwinden) premagati, preseči; hinauskommen auf ne biti nič drugega kot

hinauslaufen^* steči/teči ven; hinauslaufen auf pomeniti, ne biti nič drugega kot

hinávec hypocrite; dissembler; dissimulator

ni takega hinávca kot je on he is an unparallelled (ali unrivalled) hypocrite

hineindrängen potiskati/potisniti, poriniti; siliti noter; sich in jemandes Vertrauen hineindrängen vsiljevati se komu (kot zaupna oseba)

hinstellen postaviti, (abstellen) odložiti, postaviti na tla; sich hinstellen postaviti se; hinstellen als figurativ prikazovati kot

híp moment; instant

v hípu in a moment, in a trice, in no time, in less than no time, in no time, (kot bi trenil) before you could say knife (ali Jack Robinson); in the twinkling of an eye
niti za híp not for a single second
v hípu je bilo vse končano everything was over in a flash
vsak híp at any moment
prav ta híp at this very moment
v hípu bom pripravljen I'll be ready in a minute (ali in a jiffy ali in a trice ali in a twinkling)
imate híp časa zame? can you give me a minute?
počakajte híp! wait a moment!, wait an instant, wait half a minute, hold on a second!

hippacē -ēs, f (gr. ἱππάκη)

1. kobilji sir: Plin.

2. konjsko sirišče, sirilo: equi coagulum, quod aliqui hippacen appellant Plin.; zmotno kot rastlina: Plin. (25, 8, 44).

hippius 3 (gr. ἵππιος) konjski, konjeniški (lat. equester): Neptunus P. F., Argos Hippium, gl. Argos konjerodni; kot subst. masc. = hippe͡us: Serv.

Hippolytus -ī, m (Ἱππόλυτος) Hipólit, Tezejev in Hipolitin sin. Ker ni hotel ugoditi pohotnosti svoje mačehe Fajdre (Phaedra), ga je obdolžila pri Tezeju, ki ga je preklel, da so ga splašeni konji usmrtili. Po mlajši bajki ga je Asklepij na Artemidino prošnjo zopet oživil. Častili so ga kot boga Virbija (Virbius = bis vir) poleg Diane v njenem svetišču v gaju pri Ariciji: Ci., V., O., Sen. tr., Iuv., Stat., Lact.

hippomanes -is, n (gr. τὸ ἱππομανές)

1. konjska besnost, kobilja sluz = lepljiva mokrota iz materničnega vratu pójave kobile: V. (ki jo tudi opisuje z: matri praereptus amor), Tib., Pr., (pri Col. ἱππομανὲς venenum)

2. konjski strup, konjska vranica = črn izrastek na čelu novorojenega žrebička: Plin., Iuv. (V. ga opisuje z: nascentis equi de fronte revolsus amor). Oboje so starodavniki rabili kot čarovno snov v ljubezenskih napitkih.

3. bot. neka rastlina, po kateri se konji gonijo: Serv.

hircus (hirquus, stlat. ircus, sab. fircus) -ī, m (iz hir-quos, her-quos, hircus torej = sršav; prim. lat. ēricius [gl. to besedo], hirtus, hirsūtus, hispidus, osk.-sab. hirpus volk)

1. star, dorasel kozel, mrkač, prč: Varr., Pall., transversa tuentes hirci V. krivogledi, škilasti, hircum olere H., Sen. ph. po kozlu smrdeti, smrdeti kot kozel, carmine qui tragico (= gr. τραγῳδία) vilem certavit ob hircum (gr. τράγον) H., (veteres) cum oedos ircosque dicebant Q.; preg. kot ἀδύνατον: atque idem iungat volpes et mulgeat hircos V.

2. meton. kozlovski smrad, smrad po kozlu: gravis hirsutis cubet hircus in alis H.

3. metaf. kot psovka
a) umazancu = smrdljivec, smrduh: Cat., germana inluvies, … hircus Pl.
b) pohotnežu = mrkač: Cat., illum (h)ircum castrari volo Pl., hircus vetulus Suet. (o Tiberiju).

hirnea¹ -ae, f vrč: Pl. ali globoka skleda kot posoda za peko: Ca.

hirundō -inis, f

1. lastovica, lastovka: Pl., Lucr., Cels., Col., Plin., Sen. ph., Iuv., arguta (ščebetajoča) lacus circumvolitavit h. V., nigra V., cum hirundine prima H., veris praenuntia h. O.; kot ljubkovalna beseda = „golobička, golobičica“: Pl.

2. riba morska lastovica: Plin.

Hispānī -ōrum, m Hispánci: Ci., L., Iust.; sg. Hispānus -ī, m Hispánec: Hispanus natione Suet. — Od tod

I. subst. Hispānia -ae, f Hispánija, Španija = ves Pirenejski polotok, ki ga deli reka Hibērus (Hiber, zdaj Ebro) na dve polovici, v Tostransko Hispanijo (Hispānia citerior), tj. vzhodni del, imenovan pozneje Hispānia Tarraconēnsis Tarakonska Hispanija, in Onstransko Hispanijo (Hispānia ulterior, tj. južni in zahodni del, imenovan pozneje Lūsitānia et Baetica Luzitanija in Betijska Hispanija): Varr., Ci., C., N., S., L. idr.; od tod tudi pl. Hispāniae -ārum, f obe Hispaniji, obe hispanski provinci (pokrajini): Ci., N., L., Cu., T. idr. —

II. adj.

1. Hispānus 3 hispanski: populi L., gladius L., sečno orožje rimskih legijskih vojakov, mare Plin., acies Lucan., nomen Q., aurum, Tarraco Mart., legio T., equi P. Veg., oleum Pall.; adv. Hispānē hispansko: loqui Enn. ap. Char.; kot Bajbijev priimek (Baebius) Hispānus -ī, m Hispanski: Plin. iun.

2. Hispānicus 3 hispanski: verbum Varr. fr., Suet., gladius Quadr. fr., vitis Col., fretum (pri Gadesu) Suet.

3. Hispāniēnsis -e, hispanski, v Hispaniji (bivajoč, mudeč se, vršeč se), ki se je dogajal v Hispaniji: actus maritimi Ci., legatus Ci. rimski poslanec v Hispaniji, iter Ci. v Hispanijo, casus Ci. izid vojne (Cezarjeve proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, bellum Vell. vojna (Cezarjeva proti Pompejevima sinovoma in njunim podpoveljnikom) v Hispaniji, triumphus Vell. zmagoslavje (Cezarjevo) po (tej) vojni v Hispaniji, Balbus non Hispaniensis natus, sed Hispanus Vell. ne Rimljan, rojen v Hispaniji, ampak hispanski rojak, exercitus T. rimsko vojaštvo v Hispaniji, oceanus Plin., Rhodani ostium Plin. proti Hispaniji; molae Ca. ali gladius L. po hispansko narejen.

historique [istɔrik] adjectif zgodovinski; masculin zgodovinska predstavitev, zgodovinski potek, historiat

temps masculin pluriel historiques zgodovinska doba
être classé monument historique biti zaščiten kot zgodovinski spomenik
faire l'historique de quelque chose podati historiat kake stvari
c'est historique (familier) to je uradno

histriō -ōnis, m (etr. beseda iz etr. osnovne obl. hister, ister = lat. ludio, ludius)

1. pantomimski plesalec, — igralec, pantomimik: Val. Max., vernaculis artificibus, quia ister Tusco verbo ludius vocabatur, nomen histrionibus inditum, qui … inpletas modis saturas descripto iam ad tibicinem cantu motuque congruenti peragebant L. (7, 2), discordia ex certamine histrionum T.

2. sploh igralec, gledališki igralec zlasti v tragedijah, traged: Pl., Iuv., Mart., Ap., Amm., histrionum levis ars Ci., neque enim histrioni, ut placeat, peragenda fabula est Ci., histrioni actio, saltatori motus … datus est Ci., a pessimo histrione (= tragoedo) bonum comoedum fieri Ci., h. tragicus ali tragoediarum, h. comoediarum Plin., histriones (= tragoedi) et comoedi Q., Cassium histrionem solitum … interesse ludis, quos … T., Atellanarum histrio Suet., h. aulae Suet. dvorni igralec, acroamata et histriones Suet. predavanja in gledališke igre ali (kot ἓν διὰ δυοῖν) predavanja igralcev; igralci, ki so jih v času cesarjev preganjali (T., Suet.) in zaničevali: Plin. iun.

3. metaf. zdravniški bahač, mazač: Cels.