Franja

súkati (-am)

A) imperf.

1. tekst. torcere; ekst. attorcigliare:
sukati volno torcere la lana
sukati brke attorcigliare i baffi

2. torcere, girare, voltare:
sukati telo torcere il busto
sukati raženj girare lo spiedo

3. maneggiare; brandire:
sukati meč brandire la spada, duellare (con la spada)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znati sukati jezik avere la parlantina sciolta
pren. hitro sukati pete andare, camminare spedito, ballare veloce
pren. znati sukati moške saper abbindolare, incantare gli uomini
sukati oči v strop guardare il soffitto

B) súkati se (-am se) imperf. refl.

1. girare, andare qua e là:
sukati se po sobi girare per la stanza

2. destreggiarsi, essere a proprio agio:
zna se sukati v visoki družbi sa destreggiarsi egregiamente nella società bene

3. pren. aggirarsi:
histrost se je sukala okrog 100 km na uro la velocità si aggirava sui 100 chilometri orari

4. sukati se okoli koga, česa vertere, riguardare:
pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov la conversazione vertè attorno agli ultimi avvenimenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
stvari, zadeve se sukajo dobro, slabo le cose, le faccende procedono bene, male
misli, da se ves svet suka okoli njega crede di essere al centro del mondo

súm suspicion

neutemeljen súm unfounded suspicion
zaradi súma izdajstva on suspicion of treachery
imeti koga na súmu to suspect someone, to hold someone in suspicion, to distrust someone
vreči súm na koga to cast (ali to draw) suspicion on someone
zbuditi komu súm to arouse someone's suspicions
imajo ga na sumu, da je špijon he is a suspected spy

súm (-a) m sospetto:
sum je utemeljen il sospetto è fondato
vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
imeti koga na sumu sospettare di qcn.
jur. sum umora sospetto di omicidio

súmiti to suspect; pogovorno to have (got) a hunch

súmiti o poštenju kake osebe to suspect someone's honesty
súmiti (dvomiti) o resnici dokaznega gradiva to suspect the truth of the evidence
ne moremo ga súmiti he is above suspicion
sumim, da on laže I suspect him of lying
o njem sumijo, da je špijon he is suspected of being a spy
súmiti zaroto to suspect a plot

súmiti (-im) imperf.

1. sospettare, nutrire sospetti:
sumiti koga tihotapljenja sospettare qcn. di praticare il contrabbando

2. (domnevati kaj slabega) sospettare, subodorare:
sumijo, da je nesrečo povzročila nepazljivost si sospetta che la disgrazia sia stata provocata da negligenza

súmiti sospechar; hacer sospechoso; recelar; desconfiar de; maliciar a/c

sumim ga le hago sospechoso
sumijo o njem, da ... se sospecha de él que...
sumiti o poštenju kake osebe sospechar de la honradez de alg

suponírati to suppose

suponirajmo, da je to res let us suppose that to be true
suponirajmo, da bi to bilo res supposing (that) it were true
suponiran supposed

suponírati supposer, admettre

suponiraajmo, da supposons (ali admettons, familiarno mettons) que

suponírati suponer

suponirajmo, da ... suponiendo que...

svaríti to warn (pred of, against), to admonish; to caution (against)

svarimo (ali pozor) pred žeparji! beware of pickpockets!
vnaprej svaríti to forewarn
svarili so me, naj ne kadim I was warned against smoking
svarili so ga, da je v nevarnosti he was warned that he was in danger
svaril sem jih pred njim I warned them about (ali against) him

svéča bujía f (tudi teh, fiz)

(voščena, stearinska) sveča vela f
ledena sveča carámbano m, canelón m
oltarna sveča cirio m
velikonočna sveča (rel) cirio pascual
utrniti svečo despabilar
ulivati sveče fabricar (ali hacer) velas
lojena (parafinska) sveča vela de sebo (de parafina)
pri sveči a la luz da la vela
raven kot sveča derecho como una vela (ali como un huso)

svéčen (-čna -o) adj. di, della candela:
star. 100-svečna žarnica lampadina da 100 candele, da 100 W

svéder (-dra) m

1. teh., obrt. trapano, punta:
vrtati s svedrom trapanare
jeklen, kovinski sveder trapano di acciaio, metallico
diamantni sveder fioretto diamantato
ročni sveder trapano a mano
rudarski sveder trapano pneumatico (da miniera)
zobozdravniški sveder trapano a turbina, turbotrapano
vodoravni, pokončni sveder trapano orizzontale, verticale
pren. kravo s svedrom dreti cominciare la casa dal tetto
teh. navojni sveder maschio per filettatura
obrt. sveder za fina dela saettella
sveder za kamen barramina
sveder za vrtanje zemlje trivella, trivellatore

2. aer. vite

svést conscient, sûr

svest si zmage sûr de la victoire (ali du triomphe, de triompher)
svest si, da je storil svojo dolžnost conscient (ali en ayant conscience) d'avoir fait son devoir

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt

svét -a, -o holy; sacred; (svetnik) saint

svét, -a, -oa aliansa zgodovina Holy Alliance
svét, -a, -oo pismo (biblija) the Bible, the Scriptures pl, the Book, the Good Book, Holy Writ
svét, -a, -oa dežela the Holy Land
svét, -a, -oi oče (papež) the Holy Father
svét, -a, -oo olje religija chrism, holy oil
svét, -a, -oa trojica religija the Holy Trinity
Vsi Sveti religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmas
svét, -a, -oi večer religija Christmas Eve
sv. Vida ples (vidovica) medicina Saint Vitus's dance
najsvetejše religija figurativno holy of holies
proglašen za svét, -a, -oega religija canonized
moja svét, -a, -oa dolžnost je, da to storim it's my sacred (ali my bounden) duty to do it

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

svetílka (-e) f

1. lampada, lanterna, lume, fanale:
petrolejska svetilka lampada, lume a petrolio
stoječa svetilka lampada a stelo
(ročna) električna svetilka torcia elettrica
plinska svetilka lampione a gas
svetilka s senčnikom abat-jour
stropna svetilka plafoniera
rudarska svetilka lampada da minatore
cestna svetilka lampione
kem. acetilenska svetilka lampada ad acetilene
kremenova svetilka lampada di quarzo

2. bot. cimicifuga (Cimicifuga); zool.
morske svetilke pirosomidi (sing. -e) (Pyrosomidae)

sveti|ti se [é] (-m se) leuchten; glänzen; obleka: Glanzstellen haben
spolirati, da se sveti (etwas) auf Hochglanz bringen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold was glänzt

svetník¹ saint; holy man, pl men

svetník zaščitnik patron saint
Vseh svetníkov dan religija, 1. november All Saints' Day, All Hallows' Day, Allhallows, Hallowmass
proglasiti za svetníka to canonize
živeti kot svetník to lead a saintly (ali pious) life
dovolj, da bi se še svetník razjezil (bi zaklel) enough to make a saint swear
dovolj, da bi še svetník izgubil potrpljenje enough to try the patience of a saint