Franja

Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.

Thursday [ɵə́:zdi] samostalnik
četrtek

on Thursday v četrtek
on Thursdays ob četrtkih
Holy Thursday, Maundy Thursday cerkev véliki četrtek

Thyatīra -ae, f (L., Plin.) in Thyatīra -ōrum, n (L.) (Θυάτειρα) Tiatéjra (Tiatéjre), mesto v Lidiji ob Lihu severovzhodno od Magnezije; mesto je dal obnoviti Selevk Nikator (zdaj Gördük Çayi). — Od tod preb. Thyatīrēnī -ōrum, m (Θυατειρηνοί) Tiatéjrci, Tiatejrén(c)i: Plin., Vulg.

ThȳnĪ -ōrum, m (Θυνοί) Tín(c)i, tračansko pleme ob črnem morju, ki se je izselilo v severno Bitinijo: Plin., Cat. — Od tod adj. Thȳnēus (Thynnaeus) 3 tínski (tinéjski, tinájski): litora Val. Fl. Od tod

1. adj.
a) Thȳniacus (po nekaterih izdajah Thynniacus) 3 tínski: sinus O. (v Trakiji ob črnem morju).
b) Thȳnias -adis, f (Θυνιάς) tínska: nymphis Thyniasin (dat. Graecus) Pr.
c) Thȳnicus (Thynnicus) 3 tínski: lima Isid.
d) Thynnius 3 tínski: anulus Isid.
e) Thȳnus 3 tínski, bitínijski: merx H.

2. subst. Thȳnia -ae, f (Θυνία) Tínija, severni del Bitinije, kjer so prebivali Tin(c)i: Cat. — Soobl. Thynna -ae, f: Isid.

Thyssagetae -ārum, m Tisagéti, azijsko pleme v Sarmatiji ob Volgi: Mel., Plin. (pri katerem najdemo v novejših izdajah Thussagetae Tusageti). — Soobl. Thyrsagetae -ārum, m Tirsagéti (Tirzagéti): Val. Fl.; sg. Thyrsagetēs -ae, m Tirsagét (Tirzagét): Val. Fl.

Tibarānī -ōrum, m Tibarán(c)i, pleme v Kilikiji ob gori Aman (Amānus): Ci. ep.

Tibarēnī -ōrum in -ûm, m (Τιβαρηνοί) Tibarén(c)i, azijsko pleme ob črnem morju: Mel., Val. Fl., Prisc.

Tiberias -adis, f (Τιβεριάς) Tiberiáda, mesto ob Galilejskem (Genezareškem) jezeru; ustanovil ga je ustanovil kralj Herod Agripa v čast cesarju Tiberiju: Plin.

Tiberis -is, acc. -im, abl. -ī, m Tíbera, glavna reka srednje Italije (zdaj Tevere): L., Ci., V., H., Mel. — Od tod adj.

1. Tiberīnis -idis, f tíberska: Tiberinides nymphae O.

2. Tiberīnus (skrč. Tībrīnus (Sid.) in Thybrīnus (Cl.)) 3 tíberski: amnis L., T., flumen H., V., pater ali deus V. tiberski bog, ostium Ci., V., O., ostia Aug., campus Plin. polje ob Tiberi, insula Vitr., Arn.; subst. Tiberīnus -ī, m Tiberín
a) = Tibera, tiberska reka: Ci., V.
b) neki kralj v Albi Longi, po katerem je baje reka dobila ime: L.; pesn. pogrčena obl. za reko in za božanstvo je Thybris -idis, acc. -in in -im, voc. -i (Θύβρις) Tíbrida: V., O.; atrib.: Thybrides undae O.

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

tībī-cen -cinis, m (tībia in canere)

1. piskač, piskalec, flavtist, svirač, godec: L., H., Val. Max., Plin. idr., canere ad tibicinem (ob spremljavi flavtista) de clarorum hominum virtutibus Ci., age, tibicen, refer ad labia tibias Pl., si tibiae inflatae non referant sonum, abiciendas eas sibi tibicen putat Ci., bona consecravit adhibito tibicine Ci., transit idem iurisconsultus, tibicinis Latini modo Ci. (iron.) narekovati tožitelju formulo in obtožencu ugovor.

2. metaf. steber, podpornik, podpora, opornik, opora, nosilec, slòp: Iuv., verrebat stantem tibicine villam O.; o Atlasu (Atlantu) kot nosilcu neba (nebonoscu): Arn.

Tibilis -is, acc. -im, f Tíbilis, mesto v Numidiji ob cesti iz Cirte v Kartagino, znano po vročih vrelcih: Aug. — Od tod adj. Tibilitānus 3 tíbiliški, tibilitánski, v ali pri Tíbilisu se nahajajoč: aquae Aug.

Tībur -uris, abl. -e, loc. -ī, n Tíbur (zdaj Tivoli) staro mesto, ki so ga Sicilci ustanovili v Laciju ob bregovih reke Aniena (zdaj Aniene) na strmem hribu: pronum Iuv., supinum H.; bil je tudi zelo obiskovano letovišče: Ci., L., Val. Max., Plin., superbum V., vacuum H. miren, brez šuma, fertile, udum, uvidum H., Herculeum Mart. Herkulov (ker so tam še posebej častili Herkula). — Od tod adj.

1. Tīburs -urtis, abl. -ī tíburski: V., Stat., Gell., populus L., via H.; subst.
a) Tīburs -urtis, abl. -ī in -e, n Tíbursko, Tíbursko ozemlje: Varr., Gell., in Tiburti esse Ci., villam in Tiburti habes Glaucia ap. Ci.
b) Tiburtes -um in -ium, m Tíburci, Tiburjáni, preb. Tiburja: L., V., Plin., T., Front.

2. Tīburnus 3 tíburski: Anio Pr.; subst. Tīburnus -ī, m
a) Tíburec, Tiburján: Stat.
b) Tibúrn, Amfiarajev sin, ki je z bratoma Katilom in Korasom (Corās) ustanovil Tibur: Plin., lucus Tiburni H., Tiburni luculus Suet.; inačica Tīburtus -ī, m Tibúrt: gemini fratres Tiburtia moenia linquunt, fratris Tiburti dictam cognomine gentem V.

3. Tīburtīnus 3 tíburski, tiburtínski: terra Pr., calix Sen. ph., rus Suet., villa Stat., via Plin. iun. cesta, ki pelje (vodi) iz Rima v Tibur, lapis Plin. lehnják, apneni maček (it. travertino); kolekt.: Amm.; lapicidina Vitr., pila Mart. (neki kraj v Rimu); subst. Tīburtīnum -ī, n (sc. praedium) Tiburtínsko, Scipionovo podeželsko posestvo pri Tíburju: Ci., Sen. ph.

Tīcīnum -ī, n Ticín, mesto v Cisalpinski Galiji ob reki Ticin (zdaj Pavia): Plin., Plin. iun., T.

Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.

tick⁴ [tik]

1. samostalnik
tiktakanje, bitje (ure)
pogovorno trenutek; kljukica (zaznamovalni znak v seznamu)

to the tick, on the tick na sekundo točno; točno (ob uri)

2. prehodni glagol
(od)tiktakati (the hours ure; na brzojavnem aparatu ipd.)
(= tick off) označiti s kljukico (da je nekaj preverjeno, predelano, pregledano); markirati
neprehodni glagol
tiktakati, delati tiktak; poteči, miniti, funkcionirati; eksistirati

persons who are ticking along on one kidney osebe, ki žive le z eno ledvico
what makes me tick figurativno kar me drži pokonci

ticker [tíkə] samostalnik
avtomatski telegrafski aparat (zlasti za sprejemanje borznih tečajev)
pogovorno budilka, (žepna, zapestna) ura
sleng srcé

ticker tape papirnat trak za ticker ; papirnate kače za obmetavanje na zabavah ali ob slovesnih sprejemih (v ZDA)

tickle [tikl]

1. samostalnik
ščeget(anje), žgečkanje, draženje, draž; srbenje
(kriket) rahel dotik žoge s kijem
britanska angleščina, sleng tatinski plen

2. pridevnik
zastarelo negotov, nezanesljiv, majav, spremenljiv

3. prehodni glagol
ščegetati, žgečkati, dražiti; prijetno vzburiti
figurativno prijati, biti všeč, goditi; zabavati, razvedriti; laskati; loviti (postrvi) z rokami
zastarelo jeziti, izzivati
neprehodni glagol
ščegetati, srbeti, biti ščegetljiv

tickled pink sleng ves iz sebe od veselja
my back (my nose) tickles hrbet (nos) me srbi
I was tickled at the proposal bil sem polaskan ob predlogu
it tickled my curiosity to je dražilo, zbudilo mojo radovednost
it tickled his vanity to je godilo njegovi ničemrnosti
that will tickle him to mu bo všeč
to tickle the palate dražiti nebo v ustih, zbujati tek
to be tickled (nadvse) se zabavati
to tickle s.o.'s palm, to tickle s.o. in the palm pogovorno, figurativno podkupiti koga; dati komu napitnino
to tickle the soles of s.o.'s fect ščegetati koga po podplatih

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

Tifernum -ī, n Tifêrn

1. mesto v Umbriji ob Tiberi (zdaj Città di Castello): Plin., Plin. iun.; njegovi preb. Tifernātēs Tiberīni Obtíberski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

2. mesto v Umbriji ob Metavru (zdaj S. Angelo in Vado); njegovi preb. Tifernātēs Metaurēnsēs Obmetávrski Tifernáti (Tifêrnci): Plin.

3. mesto v Samniju ob reki in gori Tifern (Tifernus): L.