Franja

détruire* [detrɥir] verbe transitif po-, razrušiti, razdejati; uničiti

se détruire propasti, uničiti se, medsebojno se uničiti; familier vzeti si življenje
détruire une ville par bombardement aérien razdejati mesto z letalskim bombardiranjem
détruire les projets, les fondements uničiti načrte, temelje
détruire quelqu'un dans l'esprit de quelqu'un koga diskreditirati pri kom
détruire de fond en comble popolnoma razdejati, ne pustiti kamna na kamnu
détruire par le feu uničiti z ognjem, požgati
détruire une illusion, un espoir uničiti iluzijo, upanje

deuce² [dju:s] samostalnik
olepševalno, pogovorno vrag

deuce ace smola
a deuce of a mess lepa godlja, huda zmeda
deuce a bit niti malo ne
to play the deuce with uničiti, pokvariti
it will be the deuce to pay to bo vrag
the deuce! vraga!
deuce take it naj vrag vzame
where (what) the deuce kje (kaj) za vraga
the deuce of a fellow vražji dečko
go to the deuce solit se pojdi

deus, deī, m, voc. deus, nom. pl. večinoma diī, dī, redko deī, gen. deōrum, pesn. deûm, dat. in abl. diīs, dīs, redkeje deīs (prim. soobl. dīvus, gr. δέαται sveti, sije, δῆλος iz *δέαλος očiten, jasen, Ζεύς iz *Djēus, lat. dīvae, dea, dīus = dīvus, diū, diēs, Diēspiter, Diālis, Diāna iz * Dīviāna, Iuppiter, nudius, nundinae)

1. bog, božanstvo: deus hospitalis Pl., dii hospitales T., dii hominesque Ci. ep. idr. = vesoljni svet, ab Iove … ceterisque dis deabusque immortalibus pacem ac veniam peto Ci., suos aut novos alienigenas deos colere Ci., aliquem ut deum colere Ci. po božje, reges suos inter deos colere Cu., deos publicos suosque patrios (svoje domače = svojih prednikov) defendunt N., dii, quibus est imperium pelagi V., siccis omnia nam dura deus proposuit H., dis carus ipsis H., audentes forsque deusque iuvant O., audenti deus et fortuna recessit Stat., homines sumus, non dei Petr., aedificator mundi deus Ap., deus pater et deus filius Lact., deum unum colere, multos ac falsos deos colere Lact.; (včasih o boginjah): ducente deo (sc. Venere) flammas inter et hostīs expedior V., nec dextrae erranti deus (= Alecto) afuit V., audentes deus ipse (= Fortuna) iuvent O. Pogosto v vzklikih, prisegah, voščilih, rotitvah, pozdravih: di ali dii boni Ter., Ci., (pro) dii immortales Kom., Ci., dii (obsecro) vostram fidem Kom., pro deûm atque hominum fidem Ter., Ci., (elipt.) pro deûm immortalium Ter.; dei bene vortant! Pl., Ter. = bog daj srečo! dii melius duint (= dent)! Ter. ali dii meliora ferant! Tib., (elipt.) dii meliora! Ci. ali dii melius! O. naj bogovi obvarujejo! = bog obvaruj! bog ne daj! di meliora piis (sc. dent)! V. bogovi, bodite pobožnim milostni! milost, o bogovi, pobožnim! di tibi faciant bene! Pl., di tibi omnes omnia optata offerant! Pl., di te servassint mihi! ali di te servassint semper! Pl., dent tibi di multa bona! Kom., di te perduint (perdant)! Kom., di me perduint ali perdant, si … Kom. = bog naj me kaznuje, če … ; dii te ament! Pl. = bog te sprejmi! pozdravljen! ita me di amabunt (servent)! Kom. ali ita me di ament! Kom., Ci. = tako mi bog pomagaj! cum diis volentibus Pl. ali diis volentibus S. z božjo pomočjo, si di volent Pl. ali si di volunt Ci. = ako je božja volja, si diis placet Pl. = ako bog hoče, ako je božja volja, pogosto iron. kot izraz nejevere = ako bog hoče, kdo bi mislil! čudno! kolikor je to sploh mogoče: Ter., Q., Fl., appellatus est hic vulturius illius provinciae, si dis placet, imperator Ci., cum Philippo hoste nostro non societatem solum, sed, si diis placet, adfinitatem etiam … pepigisti L., an hoc … reticere possim L. illum Sextium et C. Licinium, perpetuos, si diis placet, tribunos tantum licentiae … sumpsisse, ut … L.

2. pren.
a) v Pitagorovi filozofski šoli in starejši akademiji = ustvarjajoči svetovni duh: deum namque ire per omnia; hinc quemque sibi nascentem arcessere vitas V.
b) (o ljudeh) kakor bog = α) odličnik: te in dicendo semper putavi deum Ci., audiamus Platonem quasi quendam deum philosophorum Ci., deus ille magister Eryx V. oni božanski odličnik. β) bog varuh, bog zaščitnik: video P. Lentulum, cuius ego patrem deum ac parentem statuo fortunae ac nominis mei Ci. γ) presrečen človek: sum deus Pl., deus sum, si hoc ita est Ter. δ) (o državnikih) bog, božanski, božanstveni: deus nobis haec otia fecit V., deos (= Augustum et Maecenatem) quoniam propius contingis H.; pozneje stalni pridevek rimskih cesarjev.

Deutsch, das, nemščina; er kann/versteht Deutsch zna, razume nemško; er kann/versteht kein Deutsch ne zna/ne razume nemško

deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado

devant¹ [dəvɑ̃] préposition pred (krajevno, vieilli časovno); nasproti; figuré vpričo; adverbe spredaj, naprej

de devant izpred
au-devant (de) naproti
par-devant spredaj; pred, v prisotnosti, vpričo
par-devant notaire pred notarjem, v prisotnosti notarja
ci-devant tu zgoraj (v članku)
ci-devant masculin bivši plemič (za časa Revolucije)
aller droit devant soi iti naravnost naprej (brez strahu pred zaprekami)
aller au-devant de quelqu'un iti komu naproti
aller au-devant du danger izpostavljati se nevarnosti
aller au-devant des désirs de quelqu'un izpolniti komu želje, preden jih le-ta izrazi
s'en aller les pieds devant (figuré) umreti
avoir du temps, de l'argent devant soi imeti (še) dovolj časa, denarja
être Gros-Jean comme devant toliko vedeti kot prej, nič pametnejši ne biti, ne se spametovati
passez devant pojdite naprej (kot prvi)!
sens masculin devant derrière narobe (obrnjen)
sens devant dimanche (familier) v neredu

déveine [devɛn] féminin, familier nesreča, smola

quelle déveine! kakšna smola!
avoir la déveine être dans la déveine imeti smolo, ne imeti sreče

dēversōrius 3 (dēvertere) bivanju (počivanju) na poti namenjen: taberna Pl., Varr., Suet. Od tod subst. dēversōrium (star. dēvorsōrium) -iī, n

1. ostajališče, gostilna, krčma: Petr., d. peropportunum Ci., sordidum L., in deversorium eius vim magnam gladiorum inferri sineret L., in deversorio hospitali magis quam apud penates suos L., ad monumentorum bustorumque deversoria plebe compulsā Suet. ko je bilo ljudstvo prisiljeno nastaniti se pri … ; pren.: commorandi enim natura deversorium nobis, non habitandi dedit Ci. začasno, ne stalno ostajališče,

2. pren. skrivališče, zakotje: d. flagitiorum omnium Ci., studiorum … , non libidinum d. Ci.

dēvertō, star. dēvortō, -ere -vertī (-vortī) -versum (-vorsum)

I. trans. act. proč (stran, kam drugam) obrniti, (s)kreniti: acies (čete) Lucan., aciem (pogled) Ap.; pren.: ventura fata suo cursu Lucan. tek usode preokreniti, fatalia Aur. določbe usode spremeniti, d. Magnum Lucan. odvrniti od njegovega namena. Večinoma med. dēvertor -vertī (z pf. act. dēvertī)

1. kam kreniti, obrniti se, s poti zaviti, s poti skreniti: domum devortar Ter., si qui Ebromago deverterentur Ci.; pesn.: iugis, qua nulla Castaliam (proti Kastaliji) molli devertitur orbita clivo V. se ne odceplja.

2. occ. na poti kje nastaniti se, (po)muditi se, osta(ja)ti, gostiti se: quopiam ad merendam Pl., extra portam huc in tabernam tertiam Pl., pro hospitibus ad amicos suos d. Ca. fr., in Pompeianum deverti Ci. ep., ut locum publice pararet, ubi deverteretur L., apud quos ipsis deverti mos esset L., in hortos, in quibus devertebatur Saturnus, pergunt T.

3. pren. k čemu zateči (zatekati) se: inferior virtute meas devertor ad artes O., quid ad magicas … deverteris artes? O., mutato repente consilio ad placidiora deverti Amm. ukreniti kaj blažjega.

— II. intr. act.

1. proč (stran) obrniti (obračati) se, s poti zavi(ja)ti, s poti (s)kreniti: ut deverterem (sc. viā) Ci. ep., cum perpaucis … viā devertit L., recto itinere lassi plerumque devertunt Q.; z označeno smerjo (s poti) kam kreniti, zaviti: devertere Massiliam Ci., in Pamphyliam, ab Ereto eo (tja), ab Aegypto in Africam Cu., Ravennam T., ad domum Gell.

2. occ. na poti kje nastaniti se, (po)muditi se, osta(ja)ti, gostiti se: d. ad cauponem, ad hospitem, domum regis hospitis, ad Albanum, ad (in) villam suam Ci., ad Terentiam salutatum Ci. ep., domum Charonis deverterunt N.; poklas.: d. in domo cuiusdam, in pago quodam apud aliquem Ap.

3. pren. (v govoru od predmeta) zaiti, zahajati, skreniti: Plin., redeamus illuc, unde devertimus Ci. ep., consulibus designatis (inde namque deverteram) L., ea, a quibus devertit oratio L., inde enim devertit oratio Cu., commemoratio, in quam … devertit Q.

dȅvēt štev. devet; on ni pet ni devet, nego zapali iz pištolja on pa je precej, ne bodi len, ustrelil s pištolo; pet za devet dati nekome prevarati, ukaniti koga; pet na devet v naglici, na hitro; knjigu sam pet za devet pročitao, pa je vratio; kod njega nema pet na devet on ne pozna šale

devét (-ih) numer.

1. nove:
trikrat tri je devet tre per tre fa nove

2. pog. (izraža nedoločeno večjo količino)
močan je kot devet mož è forte come un leone
pog. tako te bom, da boš devet sonc videl te ne suonerò tante da farti vedere le stelle
(v pravljicah) iti čez devet gora in devet voda andare lontano lontano, per mari e per monti

3. f (devetica) igre il nove:
pikova devet il nove di picche

devica samostalnik
1. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Szűz [znamenje] ▸ szűz [oseba]Samske device utegnejo srečati sorodno dušo. ▸ A facér szűzek lelki társra találhatnak.
Ljude s Soncem v Devici so izvrstni analitiki in kritiki. ▸ Azok az emberek, akiknek a Napja a Szűzben van, kiváló analitikusok és kritikusok.
Saturn v znamenju Device vpliva na vas v trenutkih, ko začutite negotovost. ▸ A Szűz jegyében járó Szaturnusz a bizonytalanság pillanataiban hat önre.

2. (ženska, ki še ni imela spolnega odnosa) ▸ szűz
3. lahko izraža negativen odnos (starejša neporočena ženska) ▸ aggszűz, vénlányGre za žensko okrog tridesetih, ki je ostarela devica, ker je njen partner zaradi finančnih težav ne more poročiti. ▸ Egy harmincas éveiben járó nőről szól, aki aggszűz, mert a párja anyagi problémák miatt nem tudja feleségül venni.
Povezane iztočnice: zarjavela devica

devil¹ [dévl] samostalnik
vrag, hudobec, zli duh; hudobnež; nesrečnež, revež; stroj za trganje krp; močno začinjena jed

between the devil and the deep sea med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo
devil's advocate zagovornik zla, tisti, ki dela medvedjo uslugo
barrister's devil advokatov pomočnik
the devil a bit niti malo ne
blue devil otožnost
devil's bones igralne kocke
devil's books karte, hudičeve podobice
what comes under the devil's back, goes under his belly kar si pridobimo po krivici, nam ne prinese koristi; kar hudič prikveka, nima teka
to hold a candle to the devil pomagati hudobnežu, sodelovati pri zločinu
the devil may dance in his pocket nima niti počenega groša
zoologija, pogovorno devil's darning needle kačji pastir
devil's delight pretep, prepir
to give the devil his due biti komu pravičen (čeprav nam ne ugaja)
to kick up the devil's delight povzročiti veliko zmedo
as the devil likes Holy Water sploh ne, prav nič
the devil's own luck vražja sreča ali smola
lucky devil srečnik, -nica
needs must when the devil drives sila kola lomi
a devil of a go vražja stvar
the devil of a velikanski; ogromno, neznansko
to paint the devil blacker than he is smatrati za slabše kakor je v resnici; risati hudiča na steno
the devil to pay velika neprijetnost, splošno razburjenje
vojska, sleng devil's piano strojnica
to play the devil with nevarno poškodovati, uničiti, slabo s kom ravnati
poor devil revež
printer's devil tiskarski vajenec; tiskarjev kurir
pull devil, pull baker ➞ baker
to raise the devil razgrajati
the devil rebuking sin sova sinici glavana pravi
devil's smiles sončni žarki iz oblakov
devil on two sticks diabolo (otroška igrača)
the devil take the hindmost bog je najprej sebi brado ustvaril
talk of the devil and he is sure to appear ne kliči vraga
devil's tatoo bobnanje s prsti po mizi

devin, -eresse [dəvɛ̃, dəvinrɛs] masculin, féminin vedeževalec, -lka; jasnovidec, prerok

je ne suis pas devin tega nisem mogel naprej vedeti, tega ne morem vedeti, nisem vedež
consulter un devin vprašati vedeževalca za svet

deviner [dəvine] verbe transitif uganiti, pogoditi, prej vedeti; spregledati (quelqu'un koga, njegove namene); rešiti (uganko); vieilli vedeževati, naprej povedati

deviner une énigme rešiti uganko
deviner un secret odkriti, uganiti tajnost
je vous le donne à deviner tega ne uganete
vous devinez le reste ostalo si lahko mislite

dēvius 3 (dē in via)

1. stranski, odročen, oddaljen (od ceste): oppidum Ci., itinera Ci. stranpoti, iter, posticum, tugurium, agri, calles, saltus L., rura O., limina Pr. neprehodne; subst.
a) dēvia -ōrum, n skrivne poti, stranpoti: invia ac devia assueti L., devia montis Tib., terrarum devia Lucan., per devia Amm.
b) dēvia -ae, f stranpot, stranska pot, pren. v besedni igri: nihil dubium est, quin hae ad beatitudinem viae deviae quaedam sint Boet.

2. occ. (o bitjih)
a) osamljeno živeč (bivajoč), oddaljen, daljni: cum essent devii, descenderunt, ut … consulem salutarent Ci., Lacetani, devia gens L., d. montani L., d. scortum H. ne vsakomur dostopna, d. avis O. ptica samotarka = sova.
b) (pesn.) kdor je zgrešil pravo pot, kdor je zašel s prave poti, po stranpoteh blodeč, izgubljen: mihi devio H., deviae olentis uxores mariti H. = koze, ki so zašle, equus Stat.; pren. α) (v govoru) od predmeta zahajajoč, skrenivši: nihil quasi devium loqui Plin. iun.; tudi = od kakega nauka odstopajoč: noster Plato nihil ab hac secta vel paululum devius Ap. β) nravno: femina non sit devia O. naj ne zabrede.

3. pren. nestanoviten, omahljiv: devius animus eius, qui ad alterius nutum convertitur Ci., homo … in omnibus consiliis … devius Ci., vita d. Ci. fr., Lact.; pesn. z gen. (v čem): M., devius aequi, devia recti pectora Sil.

dēvocō -āre -āvī -ātum

1. (dol) )po)klicati, poz(i)vati: suos ab tumulo, Iovem deosque alios ad auxilium L., Triviam aetherio gyro Cat., Iovem caelo Plin.; pren. s česa pozvati, prestaviti: Socrates philosophiam devocavit e caelo Ci., refixa caelo d. sidera H., huc (Peryllus) a simulacris deorum hominumque devocaverat humanissimam artem Plin. je bil ponižal.

2. od kod kam odpoklicati, (po)vabiti: nihil est, quod eum de provincia devocent; ad gloriam devocant, ad triumphum, … Ci., d. omnes ex praesidiis L., aliquem in certamen pugnae Val. Max. na dvoboj pozvati, cotidie sic cena ei comparabatur, ut, quos invocatos vidisset in foro, omnes devocaret (sc. a foro ad cenam) N.; pren. zvabiti, zmamiti, zavesti (zavajati): non avaritia (eum) ab instituto cursu ad praedam aliquam devocavit Ci., sese suas exercitusque fortunas in dubium non devocaturum C. da ne bo … nevarnosti izpostavil, d. rem ad populum Val. Max. sklicevati se na ljudstvo, stultum consilium ad perniciem mortales devocat Ph., status mutatione in id devocari, ut … Sen. ph.

dévoiler [devwale] verbe transitif razkriti, odkriti, odgrniti

se dévoiler razkriti se, figuré priti na dan
dévoiler une statue odkriti kip
dévoiler ses intentions razkriti svoje namere
dévoiler un secret, un complot, un scandale odkriti skrivnost, zaroto, škandal
femme féminin dévoilée žena (muslimanka), ki ne nosi več zagrinjala na obrazu

devoir¹ [dəvwar] verbe transitif dolgovati, biti dolžan; biti obvezan, morati; nameravati

ne pas devoir ne smeti
je ne dois pas ne smem
il me doit 100 francs dolguje mi 100 frankov
n'en devoir guère, rien (figuré) nič ne ostati dolžan
je lui dois d'être en vie dolgujem mu življenje
je me dois de le prévenir moja dolžnost je, da ga obvestim
il a dü se tromper, il doit s'être trompé moral se je zmotiti
devoir à Dieu et à diable, au tiers et au quart, de tous côtés povsod imeti dolgove, biti zadolžen
je dois partir demain nameravam odpotovati jutri
être dü à quelque chose biti dolgovan čemu, imeti vzrok v čem
cela lui est dü to on zasluži
sa réussite est due au hasard svoj uspeh dolguje slučaju
se devoir morati se posvetiti (à ses enfants svojim otrokom)
comme il se doit kot to treba
fais ce que dois, advienne que pourra (proverbe) stóri, kar je prav, in ne boj se nikogar!

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti