Franja

mučenišk|i (-a, -o) märtyrerhaft; Märtyrer-
mučeniška smrt der Martertod, Märtyrertod
figurativno mučeniški izraz na obrazu die Duldermiene

múčiti to torture; to torment; to rack; to inflict pain on, to martyr; to maltreat; (bolečina) to hurt, to ail; (v šoli) to bully, to intimidate; (dražiti z varljivimi upi) to tantalize; (nadlegovati, jeziti) to bother, to worry, to vex, to plague, to tease, to grieve, to harass

skrbi jo mučijo she is tormented with worry
muči ga protin he is a martyr to gout
muči me misel na... I am uneasy (ali anxious) about...
do smrti múčiti to martyr
múčiti se (z delom) to labour, to slave, to toil, to moil, to toil and moil; to be at pains; to take pains, to make efforts, to strive hard, to struggle; to trouble oneself
múčiti se navkreber, v hrib to toil up the hill
múčiti se kot črna živina to drudge
muči se na žive in mrtve he is working himself to death

múčiti (-im)

A) imperf.

1. torturare, seviziare:
hist. mučiti na kolesu arrotare

2. pren. tormentare, martoriare, affliggere

3. (povzročati duševno ali telesno trpljenje) tormentare, crucciare, assillare, angustiare, travagliare:
mučijo ga dvomi è assillato dai dubbi
muči ga radovednost lo cruccia la curiosità
pren. ves večer je mučil harmoniko per tutta la sera strapazzò la fisarmonica

B) múčiti se (-im se) imperf. refl.

1. tormentarsi, affliggersi

2. sforzarsi, affaticarsi

3. faticare, durare fatica; penare:
sama se muči z otroki in gospodinjstvom da sola alleva i bambini e manda avanti la casa

mudíti (-ím)

A) imperf. trattenere, importunare:
ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

1. aver fretta, aver premura:
mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

3. soggiornare, essere, trovarsi:
skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese

muh|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
domača/hišna muha Stuben-Fliege
beluševa muha Spargelfliege
bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
bolšja muha Flohfliege
muha cece Tsetsefliege
cvetna muha Blumenfliege
čebelna muha die Bienenlaus
čebulna muha Zwiebelfliege
češnjeva muha Kirschfliege
dolgonoga muha Langbeinfliege
hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
kapusna muha Kohlfliege
muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
muha midas Mydasfliege
netopirjeva muha Fledermausfliege
okrasna muha Schmuckfliege
pecljeoka muha Stielaugenfliege
pikajoča muha Stechfliege
queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
zlata muha Goldfliege
španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
|
roj muh der Fliegenschwarm
figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen

muh|a² ženski spol (-e …) pri orožju: das Visier, das Korn (obročasta Ringkorn)
nosilec muhe der Kornhalter
vzeti na muho aufs Korn nehmen, ins Visier nehmen
imeti na muhi im Fadenkreuz haben, es abgesehen haben auf, jemanden auf dem Kieker haben

múha zoologija fly; figurativno (muhavost) caprice, whim, freak, fancy, vagary, crotchet, bee in one's bonnet

cece múha tseste, tsetse fly
domača múha common housefly
konjska múha horsefly
mesarska múha flesh fly, blowfly, bluebottle
španska múha Spanish fly, cantharis, pl cantharides
umetna múha (kot vaba) fly, (za ribolov) dry fly, hackle fly, hackle, grey-drake, ZDA tail fly
múha na strelnem orožju sight, bead
opikan od múh fly-bitten
onesnažen od múh flyblown
biti od múh (biti nič vreden) to be of no use, to be good for nothing, to be a dead loss
na múho vzeti (figurativno) to take aim (kaj at something)
iz múhe slona narediti (figurativno) to make a mountain out of a molehill, to make mountains out of molehills
s kolom múhe pobijati (figurativno) to break a fly on the wheel
čudne múhe mu rojijo po glavi he's got bats in the belfry
lahkó bi bili slišali múho leteti (taka tišina je bila) you could have heard a pin drop
ubiti dve múhi z enim udarcem to kill two birds with one stone
v sili hudič múhe žre (figurativno) beggars can't be choosers, half a loaf is better than no bread

múha zoologija mouche ženski spol ; (muhavost) caprice moški spol , fantaisie ženski spol , lubie ženski spol ; (na puški) guidon moški spol , mire ženski spol

konjska muha taon moški spol (des chevaux)
mesarska muha mouche bleue (ali à viande)
španska muha cantharide ženski spol, mouche d'Espagne
na muho vzeti koga viser quelqu'un, avoir l'œil ouvert sur quelqu'un
iz muhe delati slona faire d'une mouche un éléphant (ali d'un œuf un bœuf)
ubiti, zadeti dve muhi na en mah faire d'une pierre deux coups, faire coup double
v sili vrag muhe je faute de grives on mdnge des merles

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

múha zool mosca f ; (muhavost) capricho m

muha na puški mira f
mesarska muha moscarda f, mosca f de la carne
španska muha cantárida f
iz muhe delati slona hacer de una pulga un camello
otepati se muh sacudir las moscas
niti muhi ne storiti nič žalega no matar una mosca
v sili vrag muhe jé a falta de pan buenas son las tortas
ubiti dve muhi z enim udarcem matar dos pájaros de un tiro (ali de una pedrada)

múka (-e) f

1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
zvijati se od muk contorcersi dal dolore
prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
hist. dati koga na muke mettere alla tortura
mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
dihati z muko respirare a fatica
prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia

múla zoologija mule; figurativno sulks pl, sulk, sulking

majhna múla hinny
trmast kot múla (as) obstinate as a mule
jezditi na múli to go on (ali by) muleback
múlo kuhati (figurativno) to sulk
z múlo ne boš nič dosegel you'll get nowhere with your sulking
kdor múlo kuha sulker

mumija samostalnik
1. (mumificirano truplo) ▸ múmiaLedeniška mumija Ötzi, stara prek 5400 let, je razstavljena v južnotirolskem arheološkem muzeju. ▸ A több mint 5.400 éves Ötzi jégkori múmia a Dél-tiroli Régészeti Múzeumban látható.

2. ponavadi v množini, sadjarstvo (posušen plod) ▸ múmiaOkuženo listje in sadne mumije, ki so ostali na drevju, potrgamo in sežgemo. ▸ A fán maradt fertőzött leveleket és gyümölcsmúmiákat tépjük le és égessük el.

3. izraža negativen odnos (o zastarelosti) ▸ múmiaV Peugeotovi paleti skuterjev je ta model že prava mumija, tako po letih kot po lastnostih. ▸ A Peugeot robogópalettáján ez a modell mind a korát, mind pedig a tulajdonságait tekintve már igazi múmiának számít.
Samo da ne bo spet kaka univerzitetna mumija predavala. ▸ Csak nehogy megint valamilyen egyetemi múmia tartson előadást.

muzej moški spol (-a …) das Museum (domovinski Heimatmuseum, na prostem Freilichtmuseum, mestni Stadtmuseum, deželni Landesmuseum, narodni Nationalmuseum, poštni Postmuseum)
prirodoslovni muzej naturkundliches Museum
muzej voščenih lutk das Wachsfigurenkabinett
(primeren) za v muzej museumsreif (tudi figurativno)
vodnik po muzeju der Museumsführer
… muzeja Museums-

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

muzéj musée moški spol

muzej na prostem musée de plein air
etnografski muzej musée ethnographique
prirodopisni muzej musée d'histoire naturelle, muséum moški spol
Muzejrevolucije Musée de la révolution
spominski muzej musée commémoratif

n [èn, nè] m inv.

1. n, lettera enne

2. lingv. (consonante) n
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. mehki, palatalni n n palatale
mehkonebni n n velare
deležnik na n participio in n
mat. a na n-to potenco a all'ennesima potenza

nabádati (-am) | nabôsti (-bôdem)

A) imperf., perf.

1. infilzare; inforcare:
nabadati ljudi na kole impalare
nabadati, nabosti koga z očmi guardare bieco, con sguardo provocatorio

2. pungere, fare punture

B) nabádati se (-am se) | nabôsti se (-bôdem se) imperf., perf., refl. pungersi

nabasati glagol
1. (natrpati) ▸ megtöm, beletöm, telerak
2. neformalno (naleteti) približek prevedka ▸ belebotlik
Vrsta neverjetno izpopolnjenih protez za tiste, ki so nabasali na mino in ostali živi. ▸ kontrastivno zanimivo Egy hihetetlenül tökéletesített protézis azok számára, akik aknára léptek és életben maradtak.
Med kontrolo prometa je v nedeljo okrog štirih zjutraj na policiste nabasal voznik osebnega avta. ▸ Vasárnap reggel négykor közúti ellenőrzés közben egy személygépjármű-vezető „botlott bele” a rendőrökbe.

nabasati se povratni glagol
neformalno (zelo se najesti) ▸ telezabálja magát, degeszre tömi magát, teleeszi magátNa pot ne pojdite s praznim želodcem, vendar se tudi ne smete preveč nabasati. ▸ Ne induljon útnak üres gyomorral, de ne egye magát túlságosan tele sem.