Franja

kopitar moški spol (-ja …)

1. živalstvo, zoologija der Unpaarzeher
kopitarji in parkljarji živalstvo, zoologija Huftiere množina
lihoprsti kopitar živalstvo, zoologija = kopitar
sodoprsti kopitar živalstvo, zoologija (parkljar) der Paarzeher

2.
figurativno le čevlje sodi naj kopitar Schuster bleib bei deinem Leisten

kopítar zoologija hoofed mammal, hoofed animal; ungulate

kopítarji pl hoofed animals pl
izdelovalec kopit last-maker; (čevljarski krpač) cobbler
le čevlje sodi naj kopítar! (figurativno) let the cobbler stick to his last!, every man to his own trade!

kopítar

kopitarji (zoologija) ongulés moški spol množine, équidés moški spol množine, solipèdes moški spol množine
sodoprsti kopitarji artiodactyles moški spol množine; (čevljarstvo) formier moški spol, cordonnier moški spol, savetier moški spol
le čevlje sodi naj kopitar! cordonnier, tiens-t'en à la chaussure! chacun son métier (les vaches seront bien gardées)

kopítar (-ja) m

1. zool. solipede pl. kopitarji ungulati (sing. -o) (Ungulata):
lihoprsti kopitarji perissodattili (sing. -o) (Perissodactyla)
sodoprsti kopitarji artiodattili (sing. -o) (Artiodactyla)

2. formaiolo

3. pejor. ciabattino:
le čevlje sodi naj kopitar! ciabattiere, parla del tuo mestiere!

kopítar zapatero m

kopitarji pl zool ungulados m pl
le čevlje sodi naj kopitar! ¡zapatero, a tus zapatos!

kopíto (-a) n

1. vet. zoccolo:
klopotanje, peketanje kopit scalpitio
obrezati kopito tagliare lo zoccolo
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)

2. obrt. forma per calzature:
čevljarsko kopito tendiscarpe
kopito za škornje gambale
dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio

3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
človek starega kopita uomo di vecchio stampo
pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela

Koppa, n indecl. (gr. κόππα) kopa, črka starega grškega alfabeta = gr. , pozneje le številsko znamenje = 90: Q. tkanina: inceptaque fila relinquit O., caput velatum filo L. s tanko prevezo.
b) struna: retemptat fila lyrae? sonantia fila movere O.

Opomba: Heterocl. nom. pl. m. fili: Lucan.

korákati marcher, faire des pas, enjamber

korakati skozi parcourir, traverser à grands pas, arpenter
korakati na mestu marquer le pas

korála zoologija corail moški spol (množina coraux)

loviti korale pêcher le corail
koralni greben récif moški spol corallien (ali de corail)
koralni otok île ženski spol corallienne, atoll moški spol

korén (-a) m

1. radice:
rastlino izpuliti s korenom sradicare la pianta
etn. koren lečen mandragola; toccasana

2. pren. (osnova, temelj; začetek, izvor) radice, nocciolo, principio, origine, fonte:
priti stvari do korena giungere al nocciolo, alla radice della questione
toča je potolkla vse do korena la grandine ha distrutto completamente le colture

3. lingv. radice:
glagolski koren radice verbale, del verbo
koren iz treh črk trilittera, trilittero

4. mat. radice; radicale:
kvadratni, kubni, bikvadratni koren radice quadrata, cubica, quarta

5. anat. radice:
lasni koren radice del pelo
nohtni koren radice dell'unghia
nosni koren radice del naso
koren jezika radice della lingua
koren živca radice del nervo

6. bot.
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
rožni koren sedo (Sedum rosea)
trokrpi koren coralloriza (Coralloriza trifida)
zlati koren asfodelo (Asphodelus albus)
sladki koren radice dolce (Glycyrrhiza glabra)

7. attacco (della pala, dell'elica e sim.)

kórtes (-a) m (zakonodajna skupščina) cortes (pl.):
španski kortes le cortes di Spagna

korúza botanika maïs moški spol

ličkati koruzo décortiquer le maïs
živeti na koruzi (figurativno) vivre en concubinage
vreči puško v koruzo jeter le manche après la cognée, se décourager

korúza (-e) f bot. granturco, frumentone, mais (Zea mays):
heterozna, hibridna koruza mais ibrido
silažna koruza mais da silaggio
(koruza) pokovka popcorn, granturco arrosto
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. živeti na koruzi convivere more uxorio

kosíti (-ím) imperf.

1. agr. falciare; mietere; tagliare:
kositi travo, žito falciare l'erba, il grano

2. pren. falciare (mitragliatrice), falciare, mietere (vittime):
bolezni so kosile živino le malattie falciavano il bestiame

kosmàt (-áta -o) adj.

1. peloso, villoso, irsuto:
kosmate prsi petto villoso
kosmata brada barba irsuta

2. (s površino s štrlečimi dlakami) peloso:
kosmata tkanina tessuto peloso
kosmata svila bava

3. ekon. lordo:
kosmati prejemki entrate lorde, reddito lordo
kosmata teža peso lordo

4. pren. (nespodoben, spolzek) audace, indecente, spinto, sconcio:
kosmati dovtipi barzellette sconce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti kosmata ušesa avere cotone negli orecchi, avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti kosmato vest avere la coscienza sporca
pren. ta je pa res kosmata! questa poi è grossa
inter. tristo kosmatih! corpo di mille diavoli!
bot. kosmati (dlakavi)
sleč rododendro (Rhododendron hirsutum)

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kôstanj (-ánja) m

1. bot. (drevo) castagno (Castanea sativa):
divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanum)
kostanj za kole, za gradbeni les porrina

2. (užitni sad kostanjevega drevesa) castagna; marrone:
kuhan kostanj castagne lesse, ballotte
pečen kostanj castagne arrostite, caldarroste
pren. za koga hoditi po kostanj v žerjavico cavare le castagne dal fuoco per qcn.

kôstanj castaña f , (drevo) castaño m

divji kostanj (drevo) castaño m de Indias, (sadež) castaña f de Indias
gozd kostanjev castañar m, castañedo m
pečen kostanj castaña f asada
kandiran kostanj marrón glacé m
iti za koga po kostanj v žerjavico sacar(le) a alg las castañas del fuego

košarka samostalnik
1. (šport) ▸ kosárlabdaPovezane iztočnice: ulična košarka, vodna košarka, maksi košarka, mala košarka

2. (način igranja) ▸ kosárlabdajátékOpazil sem le, da bo Olimpija še naprej gojila hitro in agresivno košarko. ▸ Úgy látom, hogy az Olimpija továbbra is gyors és agresszív kosárlabdát játszik.

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …