Franja

natvésti (-tvézem) perf. pejor. sballare, sparare, raccontarle grosse:
natvesti komu kaj pren. dare a bere qcs. a qcn.

natvésti

natvesti komu kaj fam embaucar, hacer creer a/c a alg; fam dársela con queso (ali pegársela) a alg
on si pusti vse natvesti fam se traga todas las bolas

naucum -ī, n (etim. nedognana beseda) nekaj ničevega, nekaj neznatnega, nekaj malovrednega: Prisc., naucum ait Ateius Philologus poni pro nugis Fest.; le v zvezah: nauci non esse Pl. ne biti vreden piškavega oreha (pa tudi = ne le nič, tudi nekaj biti: Pl. ap. Fest.), aliquem non nauci facere Pl. ali non habere nauci aliquem Ci. ali nauci non putare Ap. ali noctem nauco ducere Naev. ap. Fest. za malo (za nič) šteti, prav malo čislati (v čislih imeti), prav nič ceniti, (non) naucum dare (pro aliqua re) Afr. ap. Aus. piškavega oreha (ce(m)pera, trohice, betvice) ne dati (za kaj), homo non nauci Pl., Enn. fr. niče, „ničevnež“.

naučíti enseigner, apprendre quelque chose à quelqu'un, instruire quelqu'un dans (ali sur, de) quelque chose

naučiti se apprendre
naučiti koga brati (pisati) apprendre à lire (écrire) à quelqu'un
naučiti se kaj od koga apprendre quelque chose de quelqu'un en le regardant (ali voyant) faire
naučiti se na pamet apprendre par cœur
česar se je Janezek naučil, Janez zna ali kar se Janez nauči, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

naučíti

naučiti koga kaj enseñar a alg a/c
naučiti koga brati enseñar a leer a alg
naučiti se aprender (brati a leer)
naučiti se na pamet aprender de memorias, aprenderse a/c
naučiti se za mehanika aprender (para) mecánico

nauseō (nausiō) -āre -āvī (nausea, nausia)

1. imeti morsko bolezen: etiam nunc nauseo Pl., epistula, quam dedisti nauseans Buthroto Ci. ep., conducto navigio aeque nauseat ac locuples, quem ducit priva triremis H., si sine vomitu nauseavit Cels., num quis miratur in mari (se) nausiare? Sen. ph.

2. nauseo (nausio) = sploh slabo mi postaja, slabost me prevzema, sili me na bruhanje, bruham, bljuvam, bljujem, kozlam: quidlibet, modo ne nausiet, faciat Ci., ructantem et nauseantem conieci in Caesaris Octaviani plagas Ci. ep. rigavca in bljuvača, dominus crudus ac nausians Sen. ph.

3. meton. nauseo
a) (za)gnusi se mi kaj, (za)gabi se mi kaj, grdi se mi kaj, odpor, gnus (za)čutim do česa, zoprno mi je kaj, vznejevolji me, v slabo voljo me spravi kaj: quam bellum erat … confiteri potius nescire, quod nescires, quam ista effutientem nauseare Ci. take neumnosti govoriti, da se ti mora samemu gabiti, qui ad canticum sobrietatis, sicut ad potionem aqualem madidi nauseant Aug.
b) nagnusno, zoprno se vesti: hoc illis dictum est, qui stultitiā nauseant et, ut putentur sapere, caelum vituperant Ph.

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden

naváditi

naváditi koga na kaj to accustom someone to something, to inure someone to something
naváditi se na kaj to get used (ali inured) to something, to get into the habit (ali the way) of, to get accustomed to; to become familiar with something, to acquire (ali to contract) the habit of
naváditi se na neko podnebje to acclimatize, ZDA to acclimate
navadil sem se na to zdaj I am used to it now, I have got into the way of it now

navájati (citirati) to quote; to allege; to cite; to mention

navájati dokaze to adduce proof
navájati koga na kaj to accustom someone to something

navájati¹ (-am) | navêsti (-vêdem) imperf., perf.

1. citare, allegare, indicare; produrre; addurre; (podrobno) specificare:
navajati številke, imena citare numeri, nomi
navesti dokaze produrre prove
navesti vzroke addurre motivi
navajati kaj obremenilnega, razbremenilnega allegare qcs. a colpa, a discarico

2. redko (nagovoriti, nagovarjati) indurre; esortare:
to nas navaja k sklepu, da il che ci induce a concludere che

navájen habitué, accoutumé

biti navajen na kaj être habitué (ali accoutumé, fait) à quelque chose, avoir l'habitude de quelque chose

navájen habituado; acostumbrado

biti navajen na kaj estar habituado (ali acostumbrado) a a/c

navdíh (-a) m ispirazione; estro, knjiž. afflato:
dati, dobiti navdih za kaj ispirare, essere ispirato da
pesniški navdih ispirazione poetica; estro, afflato poetico

navelíčanost (-i) f stanchezza, svogliatezza; malavoglia; noia; tedio, uggia:
kaj početi do naveličanosti fare qcs. fino alla noia

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

navkljúb

A) adv. in barba a, a dispetto di:
delati kaj vsemu svetu navkljub fare qcs. a dispetto di tutti

B) prep. (kljub) malgrado:
navkljub težavam je doštudiral malgrado le difficoltà è riuscito a finire gli studi

nāvō -āre -āvī -ātum (nāvus) marljivo (vneto, prizadevno, iskreno) kaj opravljati, vršiti, delati, za kaj skrbeti, ukvarjati se, pečati se s čim, kazati, izkazovati, izražati kaj: Q. Ci., Val. Fl., aliquod opus efficere et navare Ci. ep., n. rem publicam Ci. iskreno služiti državi, vneto se gnati (se poganjati, se truditi) za državno blaginjo, prizadevati si za splošno korist, benevolentiam suam in aliquem Ci. ep. komu nakloniti (naklanjati) svojo dobrohotnost, Vespasiano bellum T. Vespazijanu pomagati z vojno, z vojno delati v Vespazijanovo korist, flagitium T. z zločinom pomagati, suavitatis multa, quae apparent navata esse, non fortuita Gell. mnogi očitno nalašč poiskani, ne naključni primeri ljubkih zvočnih učinkov; najpogosteje v zvezi operam navare delo na vso moč opravljati, vneto (prizadevno) delati, prizadevati si, truditi se (za kaj): C., navent aliam operam Ci. naj pomagajo (naj se izkažejo) na drug način, fortiter in acie operam n. L. biti junaški sobojevnik, aut observandis auguriis aut extis consulendis operam n. Min., bonam operam adversus Sabinos navaverat Aur. pogumno je bil pomagal zoper Sabince, navabatur opera diligens in palatio Amm., diligens opera navabatur exstingui Silvanum ut fortissimum perduellem Amm, navabatur opera diligens nequi Romanam rem eversurus relinqueretur Amm.; z dodanim obj. osebe v dat. operam navare alicui komu iskreno služiti, skrbno pomagati mu: Ci., alicui operam suam studiumque n. Ci. skrbno in prizadevno služiti (pomagati) komu, alicui operam n. ad reconciliandam pacem L. — Od tod adv. pt. pr. nāvanter vneto (prizadevno) in naporno: Cass.

nay [néi]

1. prislov
arhaično ne; in celo, ne samo

2. samostalnik
odklonilen odgovor
parlament kdor glasuje proti

yea and nay neodločno, bi in ne bi
to say (s.o.) nay odbiti (komu) kaj
it is enough, nay, too much dovolj je in celo preveč

nazóren clair, évident, expressif, concret

nazorni pouk enseignement moški spol pratique (ali par l'image ou l'objet)
nazorno kaj opisati (pripovedovati) décrire (raconter) quelque chose d'une façon expressive

nazóren expresivo; claro; evidente; gráfico

nazorni pouk enseñanza f intuitiva; lecciones f pl de cosas
nazorno opisati describir plásticamente
napraviti nazorno dar idea clara (kaj de a/c)