Franja

obrit (-a, -o) rasiert; (brez brade) bartlos

obscuro temen, mračen, nejasen, nerazumljiv; neznaten, nepomemben, obskuren

verde obscuro temno zelen
porvenir obscuro negotova prihodnost
está (hace) obscuro temno je
a obscuras v temi; na slepo, tjavdan; brez poznavanja

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.

obstan|ek² moški spol (-ka …)

1. der Verbleib
obstanek v ligi šport der Klassenerhalt
boriti se za obstanek v ligi: gegen den Abstieg kämpfen
boj za obstanek der Abstiegskampf

2. das Stehenbleiben; (mir) die Ruhe
nima obstanka sie findet keine Ruhe
brez obstanka friedlos

obstreljevanj|e srednji spol (-a …) vojska der [Beschuß] Beschuss, die Beschießung
obstreljevanje s topovi die Kanonade
brez obstreljevanja feuerfrei
vodenje obstreljevanja die Feuerleitung
centrala za vodenje obstreljevanja die Feuerleitzentrale

ob-tēstor -ārī -ātus sum (ob in testāri)

1. (za)rotiti, (milo, živo) prositi, slovesno (po)klicati koga, sklicevati se na koga: Pl., suos obtestari C., quem obtester? quem implorem? Ci., per omnes deos te obtestor C., Ci. na vse bogove, pri vseh bogovih. Z zahtevnimi stavki
a) brez posebne zveze: v imp.: Pac. fr., Vell., vos obtestor: pueros suscipite T.; v samem cj.: Pl., T., te et senatum obtestamur: consulatis civibus S.; imp. se dopolnjuje s cj.: oro et obtestor: in nostris castris tibi tabernaculum statue, nos corporis tuis custodes esse patiaris Cu.
b) z ut in ne: Pl., Ter., L., Plin. iun. idr., vos obtestor et obsecro, ut eos conservetis Ci., id sibi ne eripiatis, vosque obtestatur Ci., per hunc dextrum, per regni fidem moneo obtestorque te, uti … neu … S.; odvisnik je določen: illud (to) te obtestor, ne … V. Z notranjim obj.: multa (venomer, neprenehoma) Pomptinum obtestatus de salute sua S., eadem suum quisque contubernalem … erat obtestatus Auct. b. Alx.; abs.: pollicendo, minitando, obtestando alium alio modo excitare S.

2. occ.
a) za pričo (po)klicati: obtestans deûm hominumque fidem L., Cotyn sacra regni … obtestantem catenis onerat T.; z ACI: clare obtestatus deos neque legisse neque attigisse quicquam Suet.
b) slovesno se rotiti, slovesno se zaklinjati, slovesno prisegati, slovesno zatrjevati: Val. Max., Aur., aut militum se manibus aut suis moriturum obtestans T.

Opomba: Pt. pf. s pass. pomenom = zaroten, živo naprošen: ni obtestatus pepercisset Amm., obtestatā fide Ap. ali obtestato nomine salvatoris Aug. po zarotitvi zvestobe, imena.

obu|ti (-jem) obuvati (einen Schuh/Stiefel/Strumpf, eine Socke, Schuhe/Stiefel/Strümpfe/Socken) anziehen (se sich)
|
figurativno brez muje se še čevelj ne obuje alles kostet seine Mühe

obúti (obújem) | obúvati (-am) perf., imperf. mettere (le scarpe), calzare:
obuti čevlje, škornje, nogavice mettere le scarpe, gli stivali, le calze
pren. obuti konja ferrare il cavallo
PREGOVORI:
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica (eccetto sporcizia e unghie lunghe)

obvestílo avis moški spol ; (uradno) notification ženski spol

vnaprejšnje obvestilo préavis moški spol
izmenjati obvestila s kom communiquer avec quelqu'un
telefonsko obvestilo communication ženski spol téléphonique
brez obvestila sans avis
če ne bo nasprotnega obvestila sauf avis contraire
do nadaljnjega obvestila jusqu'à nouvel avis
pismeno obvestilo avis par écrit

obveznost¹ [é] ženski spol (-i …)

1. (dolžnost) die Pflicht, die Schuldigkeit; -pflicht (davčna Steuerpflicht, dajanja informacij Auskunftspflicht, dokazovanja istovetnosti Legitimationspflicht, izročitve/vrnitve kakega predmeta Herausgabepflicht, poroka Garantenpflicht, posipanja pločnika Streupflicht, povračila škode Ersatzpflicht, pridobitve dovoljenja Genehmigungspflicht, prisege Eidespflicht, rezidence Residenzpflicht, informiranja Mitteilungspflicht, udeležbe Teilnahmepflicht, vabljenja Einladungspflicht, vodenja knjig Buchführungspflicht, varovanja tajnosti Geheimhaltungspflicht, vračila Rückerstattungspflicht vzdrževanja Instandsetzungspflicht, za redno umerjanje Eichpflicht, zavarovanja Versicherungspflicht, zdravstvenega zavarovanja Krankenversicherungspflicht, odškodninska Schadenersatzpflicht, plačilna Zahlungspflicht, volilna Wahlpflicht)
splošna obveznost državljana allgemeine Dienstpflicht
splošna vojaška obveznost allgemeine Wehrpflicht, Militärpflicht
šolska obveznost der Schulzwang, die Schulpflicht
učna obveznost učitelja Pflichtstunden množina, die Lehrpflicht, der Lehrauftrag
brez obveznosti unverbindlich, o. O. (ohne Obligo)
obveznosti množina Pflichten množina, der Pflichtenkreis
v nasprotju z obveznostjo pflichtwidrig
naložiti komu obveznost (jemandem) eine Pflicht auferlegen, (jemanden) in die Pflicht nehmen

2. (zapovedanost) der -zwang (nošenja kravate Krawattenzwang, nošenja uniforme Uniformzwang, cepljenja Impfzwang, vizuma Visumzwang, za nakup Kaufzwang)

obveznost² [é] ženski spol (-i …) denarna: die Verbindlichkeit, die Last, die Schuld
denarna obveznost Geldschuld
generična/vrstna obveznost Gattungsschuld
menična obveznost Wechselverpflichtung
naturalna obveznost natürliche Verbindlichkeit
nedeljiva/solidarna obveznost Solidarschuld
stranska/dodatna obveznost Nebenverbindlichkeit
zapuščinska obveznost [Nachlaßverbindlichkeit] Nachlassverbindlichkeit
obveznost iz lastništva na nepremičninah die Grundlast
plačilna obveznost die Zahlungsverpflichtung
prevzem obveznosti die Schuldübernahme
izpolnjevanje obveznosti die Leistung
indirektna obveznost, indirektne obveznosti die Folgelast
brez obveznosti leistungsfrei, lastenfrei
zavrnitev izpolnitve obveznosti die Leistungsverweigerung

obzír regard; consideration, (spoštovanje) respect, deference; attention

iz obzíra do out of regard (ali respect) for, in deference to
brez obzíra do, na without regard to (ali for), regardless of
nobenega obzíra nima do materinih čustev he has no regard for his mother's feelings
vzeti v obzír kaj to take something into consideration

obzír attention ženski spol , déférence ženski spol , égards moški spol množine , considération ženski spol , ménagements moški spol množine , prévenances ženski spol množine

iz obzira do koga par considération (ali par respect) pour quelqu'un
brez obzira nanj sans égard pour lui, sans tenir compte de lui
imeti obzir do česa respecter quelque chose, considérer, tenir en considération
imeti obzir do koga avoir de l'attention pour quelqu'un, être plein d'égards envers quelqu'un

obzír consideración f

iz obzira do koga por consideración (ali por respeto) a alg
z obzirom na en atención a, teniendo presente, atendiendo
z obzirom da ... considerando que..., en vista de...
brez obzira na (osebe) sin guardar consideraciones a, sin tener ninguna consideración con, sin respetar a
imeti obzir do česa respetar a/c, considerar a/c, tomar en consideración a/c
imeti obzir do koga tener consideración con alg

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela

oc-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k occurrere)

1. srečevati, na(s)proti iti, stopati, napadati, ustavljati se: Lucr., Plin., Gell. idr., capro V., fugientibus T., gladio ocius occursat C.

2. pritekati, urno prihajati k čemu, bližati se čemu: huc Plin., portis L., numinibus Plin. iun.; star. z acc.: me occursant multae Pl. hodijo nadme, nadlegujejo me.

3. metaf.
a) upirati (se), del(ov)ati proti, nasprotovati: inter invidos, occursantes, factiosos S., occursare fortunae Plin. iun.
b) pred duha stopati, na misel (na pamet) prihajati: occursant animo mea scripta Plin. iun.; tudi brez animo: Plin. iun.

ōcior -ius (komp.), superl. ōcissimus 3 (poz. ni; prim. gr. ὠκύς)

1. naglejši, hitrejši, urnejši: Lucan., ocior cervis H., ocior ventis V., Romanorum cursus ad victorem etiam ocior fuit L., omnium venenorum ocissimum esse aconitum Plin. najhitreje delujoč; z inf.: quo nemo ocior conscendere antemnas O. — Klas. le adv. ōcius, superl. ōcissimē (ōcissumē) (poz. ōciter le: Ap.): V. idr., in morbum incidunt tardius et recreantur ocius Ci., ocius properare Ter., ocius facere Ci., serius ocius H. prej ali slej, dent ocius (= gr. ϑᾶσσον, ϑᾶττον) poenas O., quam ocissume ad provinciam accedere S. kar najhitreje; včasih brez komp. pomena = hitro, naglo, urno, brž, prècej, takoj, nemudoma, spotoma: Pl., Ter., C., Iuv., Suet. idr., e curru saltum dedit ocius V., imperio ocius parere V., nemon' oleum fert ocius (takoj)? H.; elipt.: ocius ad navem! Pers. nesite takoj na ladjo!

2. metaf. časovno hitrejši = ki se prej (najprej) (z)godi, prej (prezgodaj) nastopajoč, (pre)zgoden: pira ocissima Plin., senectus (sc. ficorum) ocissima Plin., angulus iste feret piper ettus ocius (prej) uvā H.

ocól

I. -oále n ograda

II. -uri n

1. kroženje

2. obvoz
□ fără ocoluri brez ovinkov, brez ovinkarjenja, naravnost

3. ist. okrožje

octroyer [ɔktrwaje] verbe transitif podeliti, priznati (posebne pravice); (familier)

s'octroyer vzeti si, privoščiti si (brez dovoljenja)
je me suis octroyé 3 jours de vacances supplémentaires vzel sem si tri dni dodatnih počitnic

ocupación ženski spol zasedba, okupacija; opravilo, posel, delo

ocupación accesoria postransko delo
sin ocupación brez dela, brezposeln