Franja

stekleníčka (-e) f dem. od steklenica bottiglietta, ampolla, flacone:
steklenička s črnilom bottiglietta dell'inchiostro, bottiglietta d'inchiostro
stekleničke za olje, kis ampolle dell'olio, dell'aceto
rel. stekleničke za vino in vodo ampolle del vino e dell'acqua
stekleničke za zdravila, parfum flaconi da medicinali, da profumo
steklenička za dojenčka, s cucljem biberon, poppatoio
steklenička s parfumom profumiera; flacone di profumo
arheol. steklenička za mazila lacrimatoio

steklenína cristalería f

trgovina s steklenino tienda f de artículos de cristal; almacén m de cristalería fina

stekleno vlakno srednji spol die Glasfaser, die Glasfiber
steklena vlakna množina das Faserglas, Textilglas
tkanina iz steklenih vlaken die Glasmatte, das Glasgewebe
okrepljen s steklenimi vlakni glasfaserverstärkt

stekl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. material, izdelek: das Glas (barvno Farbglas, fasetirano Facettenglas, kremenčevo Flintglas, gozdno Waldglas, izolacijsko Isolationsglas, kremenčevo Kieselglas, kremenovo Quarzglas, kristalno Kristallglas, lito [Gußglas] Gussglas, [Preßglas] Pressglas, mlečno Mattglas, Milchglas, motno/opalno Trübglas, neprebojno Panzerglas, Sicherheitsglas, nezdrobljivo Hartglas, nitasto Fadenglas, odpadno Altglas, okajeno Rauchglas, okensko Fensterglas, Scheibenglas, opačno Opakglas, opalno Opalglas, ornamentalno Ornamentglas, Profilglas, plosko Flachglas, Tafelglas, prevlečno Überfangglas, rubinovo Rubinglas, z biserovinastim sojem Lüsterglas, surovo Rohglas, svinčevo Bleiglas, umetniško oblikovano Kunstglas, valjano Walzglas, varnostno Sicherheitsglas, Verbundglas, vodno Wasserglas, votlo Hohlglas, varovalno Schutzglas, zrcalno Spiegelglas, žično Drahtglas)
lomljeno steklo der Glasbruch

2. (šipa) das Glas; za očala: Brillenglas (bifokalno Doppelglas)
steklo za uro Uhrglas
povečevalno steklo das Vergrößerungsglas, die Lupe
vetrobransko steklo die Windschutzscheibe
zadnje steklo Heckscheibe

3. (svetilka) die Leuchte
odbojno steklo die [Schlußleuchte] Schlussleuchte, der Rückstrahler
|
… stekla Glas-
(brušenje der Glasschnitt, der Glasschliff, pihanje das Glasblasen, proizvodnja die Glasherstellung, vrsta die Glassorte)
gladek kot steklo spiegelglatt
… za steklo Glas-
(čistilo Glasreiniger, talilna peč der Glasschmelzofen)
izdelek iz stekla die Glasarbeit
(iz svinčevega Bleiglasarbeit)
pokriti s steklom überglasen
z izolacijskim steklom isolierverglast
slika na steklu die Hinterglasmalerei, das Hinterglasbild
slikanje na steklo die Hinterglasmalerei

sten|a [é] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Wand (tudi biologija, figurativno), die Mauer; tehnika die Wand, die Wandung (cevna Rohrwandung); (čelna Stirnwand, garderobna Garderobenwand, inštalacijska Installationswand, ločilna Trennwand, Scheidewand, nasprotna Gegenwand, notranja Innenwand, ognjevarna Feuerschutzwand, prečna Querwand, pregradna Trennwand, premična Stellwand, Rabitzova Rabitzwand, sprednja Stirnwand, steklena Glaswand, iz desk Bretterwand, iz letev Lattenwand, stranska Seitenwand, svinčena zaščitna Bleisiegelwand, vmesna Zwischenwand, vzdolžna Längswand, zadnja Hinterwand, Rückwand, zaščitna Schutzwand, zunanja Außenwand, zvočna Schallwand; biologija, medicina celična Zellwand, plodnična Fruchtknotenwand, črevesna Darmwand, trebušna Bauchwand, želodčna Magenwand)

2. die Wand ( geografijagorska Bergwand, ledena Eiswand, južna Südwand, severna Nordwand, vzhodna Ostwand, zahodna Westwand, skalna Felswand, Steilwand)
ležeč ob steni wandständig
s tenkimi/debelimi stenami/s tanko/debelo steno dünnwandig/dickwandig, starkwandig
z dvojno steno doppelwandig
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen

stêpsti

stêpsti s sebe to shake off
stêpsti si prah s čevljev to shake the dust from one's feet
stêpsti se to come to blows, to fight

sterílen (-lna -o) adj.

1. med. sterilizzato, sterile, asettico:
operirati s sterilnimi instrumenti operare con strumenti sterilizzati
sterilna gaza garza asettica

2. med., vet. sterile (tudi ekst.):
njegov zadnji roman je popolnoma sterilen il suo ultimo romanzo é affatto asettico

stezà senda f ; sendero m

shojena, utrta steza camino m trillado (tudi fig)
tovorna steza camino de herradura
vlačilna steza camino de sirga
s peskom posuta steza (v parku) sendero enarenado
tihotapska steza senda contrabandista
iti, hoditi po utrti stezi seguir la senda trillada

stežka [é]

1. (s težavo) mit Mühe; (komaj) mit knapper Mühe und Not

2. (nerad) ungern

3. (z vso silo) pasti: schwer

stík contact moški spol , jonction ženski spol , connexion ženski spol , liaison ženski spol , accouplement moški spol

cevni stik raccord moški spol de tube
kratek stik (elektrika) court-circuit moški spol
zemeljski stik (elektrika) contact à la terre, court-circuit à la terre, mise ženski spol à la terre
zvezdni stik connexion en étoile
biti v stiku s kom être en contact (ali en rapport, en liaison, en communication, en relations) avec quelqu'un
navezati stike s kom se mettre en relations (ali en communication, en contact, en rapport, en liaison) avec quelqu'un
stopiti v stik s kom entrer en relations (ali en rapport, en communication, en contact) avec quelqu'un, prendre contact avec quelqu'un, familiarno contacter quelqu'un
vzpostaviti stik établir la liaison (ali une communication, des contacts)

stík (-a) m

1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito

4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento

stil moški spol (-a …) ➞ → slog; der Stil (baladni Balladenstil, empirski Empirestil, glagolski Verbalstil, osebni Individualstil, plavalni Schwimmstil, renesančni Renaissancestil, reprezentativni Prunkstil, secesijski Sezessionsstil, vožnje Fahrstil, življenjski Lebensstil)
občutek za stil das Stilgefühl
odločilen za stil stilbildend
brez stila stillos
kritika stila die Stilkritik
ocena stila šport die Stilnote
pomanjkanje stila die Stillosigkeit
skregan s stilom stilwidrig

stipulácija stipulation

s stipulácijo, da... under the stipulation that...

stisk moški spol (-a …) das Drücken, der Druck; medicina die Quetschung
stisk roke/rok der Handschlag, der Händedruck, das Händeschütteln
s stiskom rok mit Handschlag

stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water

v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
denarna stíska straitened circumstances pl
v hudi stíski with one's back to the wall
v stíski in an emergency, in a scrape
biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
ona je v hudi stíski she is in great distress
je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
v stíski smo s časom we are pressed for time
izvleči se iz stíske to get out of a scrape
spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
čutiti stísko to feel the pinch
priti v stísko to get into a scrape
pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed

stíska (-e) f

1. miseria, strettezza, penuria, difficoltà pl.:
živeti v stiski vivere in miseria, nelle strettezze

2. angoscia, affanno, ansia, pena, dolore:
duševna, notranja stiska angoscia

3. penuria, mancanza, scarsità; crisi; bisogno; angustia:
stanovanjska stiska crisi degli alloggi
stiska s prostori mancanza, scarsità di locali; angustia di spazio

stiskanj|e srednji spol (-a …) rok ipd.: der Druck, das Drücken; zaljubljencev: die Knutscherei, die Schmuserei; (kompresija) die Kompression; (zoženje) die Einschnürung; tehnika das Pressen (hladno Kaltpressen, oblikovalno Formpressen, vroče Heißpressen, Warmpressen), die Pressung; grozdja: die Kelterung, die Kelterei; (tlačenje) die Stauchung (ostružkov Spanstauchung)
stiskanje smeti die Müllverdichtung
likanje s stiskanjem das Bügelpressen
oblikovanje s stiskanjem das Formpressen
vulkanizacija s stiskanjem die [Preßvulkanisierung] Pressvulkanisierung

stiskáriti to scrimp (z on); to be stingy (s čim with something)

stiskáriti s sladkorjem to scrimp on sugar

stisnjen (-a, -o) [zusammengepreßt] zusammengepresst, zusammengedrückt; (zožen) pas, grlo ipd.: zusammengeschnürt, eingeschnürt; (sploščen) abgeplattet; v krču: verkrampft; skupaj: [zusammengepreßt] zusammengepresst, enggestellt; (stlačen) [gepreßt] gepresst; (komprimiran) komprimiert
s stisnjenimi pestmi mit geballten Fäusten
s stisnjenimi zobmi zähneknirschend

stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso