Franja

avance [avɑ̃s] féminin, militaire napredovanje, prodiranje; prehitevanje; ugodnost; predzidje; commerce naplačilo, predujem, akontacija; pluriel ustrežljivost, poskusi približanja

à l'avance, d'avance, en avance, par avance vnaprej, (po)prej
la belle avance! kaj to koristi? čemu to?
avance des frais naplačilo za stroške
avance sur nantissement lombardno naplačilo
avance de caisse naplačilo v gotovini
paiement masculin d'avance vnaprejšnje plačilo
ma montre a de l'avance moja ura prehiteva
le train a 2 minutes d'avance vlak je prispel dve minuti prezgodaj
arriver en avance prezgodaj priti
avoir de l'avance sur quelqu'un biti spredaj pred kom
être en avance (pre)zgoden biti
faire des avances napraviti prvi korak za zbližanje
gagner de l'avance prehiteti
payer d'avance vnaprej plačati
faire une avance à quelqu'un dati komu naplačilo
obtenir une avance dobiti akontacijo

āvehō -ere -vexī -vectum

1. odpeljati, odvesti (odvažati), odpraviti (odpravljati), proč spraviti (spravljati): navibus frumentum C., quod (numen) pelago et curvis secum avexere carinis V., corpora avecta V. odvedena, avehere aliquem lecticā suā Suet., deos Iust.; pren.: avehere aliquem instanti leto Sil. oteti... smrti; kam? dona domos, equites Aegyptum L., simulacrum... Tusculum Suet., aliquem ad mercatum Pl., iuvencum ad aras Stat., alia (sacra) avecta in finitimas urbes L.; pesn.: quos... turbo... alias avexerat oras V.

2. med. avehi odpeljati se, oddaljiti se: domum e castris est avectus L., creditis avectos hostīs? V. da so odjadrali? post avectam Medeam T. po odhodu; occ. odjezditi, oddirjati: citato equo ad cohortes avehitur, cum citato equo ex proelio avectus esset, avectus (sc. equo) ab suis L.

Aventīnus² -ī, m Aventin,

1. kralj v Albi, Prokov oče, po mitu heros eponymos Aventinskega griča, na katerem je bil baje pokopan: Varr., mons Aventini V., is (Aventinus) sepultus in eo colle, qui nunc pars Romanae est urbis, cognomen colli feci L. (toda gl. Aventinus¹).

2. Herkulov in Rejin sin, Turnov tovariš: Varr. ap. Serv., V.

aventure [avɑ̃tür] féminin pustolovščina, pustolovstvo, dogodivščina; nepričakovan doživljaj; naključje; tveganje, riziko

d'aventure, par aventure po naključju, slučajno
à l'aventure na slepo srečo, tjavdan
une aventure fâcheuse neprijeten doživljaj
esprit masculin d'aventure pustolovski duh
aventure amoureuse ljubezenska dogodivščina
homme masculin d'aventure pustolovec
diseuse féminin de bonne aventure vedeževalka
roman masculin d'aventure pustolovski roman
dire la bonne aventure à quelqu'un prerokovati komu srečo
tenter l'aventure poskusiti svojo srečo

aveō¹ (haveō) -ēre (prim. audeō, avidus, avārus) radovati se čemu, hlastno (strastno) požele(va)ti si česa, zelo želeti, volja je koga (kaj storiti), hrepeneti po čem, poganjati se za kaj, težiti za čim; abs.: animus atque aures avent Enn. ap. Varr. pohlepno oprezujejo; pogosteje v pt. pr.: non est mihi tempus aveni ponere signa novis praeceptis H., talem diva sibi... ministram quaerit avens Val. Fl., aventibus cunctis Aur.; redkeje z acc.: aveo genus legationis Ci. ep., post aliud avemus Lucr., dum abest, quod avemus Lucr., parto, quod avebas H.; nav. z inf.: quid in caelo fiat, scire avemus Ci., cum unusquisque non audire modo, sed videre libertatis suae nuntium averet L., avet (ara) spargier (= spargi) agno H., avebat animus antire T.; z ACI: illud in his quoque te rebus cognoscere avemus Lucr.; z odvisnim vprašanjem: avere te certe scio, quid hic agatur Ci. ep. Od tod pt. pr. avēns -entis, adv. aventer željan, pohlepen, rad: avens (= libens) Laevius ap. Gell., aventer haurire, aventer suscipere aliquem Amm., contubernio nostro aventer insertus Sid.

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

avertir [avɛrtir] verbe transitif obvestiti (quelqu'un de quelque chose koga o čem); sporočiti, javiti, naznaniti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); opozoriti, posvariti (de pred); opominjati

avertir un élève posvariti, opomniti, (po)karati učenca
avertissez la d'éviter cette route opozorite jo, naj se izogne tej cesti

avertisseur [-sœr] masculin svarilna (signalna) naprava, svarilni signal; théâtre režijski pomočnik

avertisseur d'automobile troblja, hupa pri avtomobilu
avertisseurs d'incendie po mestu postavljene telefonske naprave, ki so povezane z gasilsko postajo

āvertō -ere -vertī -versum, st.lat. āvortō -ere -vortī -vorsum

1. od koga ali česa, proč, (v)stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), (pre)okreniti, umakniti (umikati): puppes N., falces laqueis C., avertit hic casus vaginam C., avertere flumina Ci., C. ali amnem... novo alveo L. odvrniti, drugam speljati, tako tudi: venae fontis cuniculis aversae Hirt.; Antonio diadema Caesari imponente se avertit (Lepidus) Ci., simul se universa contio avertit L., avertere oculos hostium L., voltum O.; od kod? aliquid ab oculis naribusque alicuius Ci., iter ab Arare C. oddaljiti se, arma ab hostibus S., faciem a moenibus urbis O., se ex oculis V.; sese eo itinere C. po drugi poti kreniti, locis av. seminis ictum Lucr.; z dat.: se admissario ascendenti Col. (o kobili); kam? tres (quinqueremes) in fretum avertit aestus L., av. naves in altum, tota in se castra L., equos in castra V., equos in fugam Cu., iter in Picenum L. kreniti; quo te avertisti? Pl., quo post pugnam ad Trasumennum auditam averterant iter L., pesn. z acc. smeri: regnum Italiae Libycas oras V. prestaviti na libijske obale; od kod in kam? ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., a ceteris... consulis liberi omnium in se averterant oculos L. — Pass. averti z med. pomenom (v)stran (proč) obrniti (obračati) se: illa solo fixos oculos aversa tenebat V., aversus ab suo itinere L. krenivši s svoje poti, aversi omnes ad Tarquinium salutandum L., ab iudicibus oratio avertitur Q., averti surdā aure Stat.; z grškim acc.: aversa vultūs Prud.; pesn. z acc. od koga ali česa proč obrniti (obračati) se = ne (z)meniti se, ne marati za koga ali kaj: equus fontes avertitur V., hominum damnatum avertitur agmen Petr. poet., iuvencus... avortitur herbas Stat., mors sordidā miseros avertitur aure Boet.; act. (poseb. v pf.) refl. = se avertere (proč) obrniti se: ob eam causam huc abs te avorti Pl., dixit et avertens rosea cervice refulsit V., prora avertit V.

2. occ.
a) (sovražnike) odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, prepoditi, zapoditi, v beg pognati (poganjati), nazaj potisniti: homines inermes... armis, viris, terrore... Ci., ab ipso vallo portisque castrorum barbaros C., Italiā Teucrorum regem V., Hannibalem Capuā, primo impetu hostem L., hostem inde Cu., classem ali legiones in fugam L., alios in fugam Cu., grassatorem ab homine occidendo Q., Bocchus statim avortitur S.
b) (kaj vrednega, dragocenega) skrivaj stran spraviti = izmakniti (izmikati), odnesti (odnašati), ukrasti, ugrabiti, izpodmakniti (izpodmikati), polastiti se česa: per litteras aliquod nomen Caecil. fr., tabulas, argentum, sestertiûm septiens milliens, pecuniam maximam Ci., pecuniam publicam Ci., L., T., magnum frumenti numerum a re publica Ci., aliquid de publico quam obscuratissime per magistratum Ci., stipendium C., praedam L., praedam domum C., praedas V., merces, peculium Icti.; pesn.: tauros a stabulis V. odgnati, auratam pellem Colchis Cat.

3. pren.
a) (kaj nevarnega, škodljivega) odvrniti (odvračati): hoc quidem detestabile omen avertat Iuppiter! Ci., di, talem avertite casum...! V., av. dolorem ali incensos aestus V. (u)dušiti, curas dictis V., bellum L., morbos, somnos H., periculum Suet., periculum victimā Ph., periculum imminens in caput suum Sen. ph., pestem ab Aegyptiis Ci., causam in aliquem Ci. ali culpam omnem in fraudem Carthaginiensium L. ali noxam ab aliquo in auctorem delicti L. ali crimen in alium Q. naprtiti, in eos ab se iram plebis L.; podobno: austro gratias miras, qui me a tanta infamia averterit Ci. ep. ki me je obranil tolike sramote; z dat.: incendia Teucris, pestem terris V.; abs.: di avertentes (= averrunci) Tarquitius Priscus ap. Macr.
b) (duševno) koga od česa odvrniti (odvračati): aliquem ab impudicis dictis Pl., milites aversi a proelio C., ne cura militem a proelio averteret Cu., av. aliquem ab incepto, a consiliis pacis L., a proposito aversus L., av. aliquem in universi belli cogitationem oratione L., sanos sensus V. s prave poti speljati = zmesti, animum parumper ab aliquo Ci., animum ab assiduo maerore L., animum ab intentione rerum Q., animos ab eo, quod agitur Ci., animos a spe recuperandae arcis L., omnium animos oculosque L., mentem alicuius a defensione alterius Ci., opinionem populi a spe adipiscendi Ci., aliquem a philosophia Suet.; pass. v med. pomenu = odvrniti se: ut nec vobis averteretur a certamine animus L., aversis in aliud animis (pozornost) Q.
c) odstaviti (odstavljati), odvrniti (odvračati), odtujiti (odtujevati) koga od koga ali česa, zavesti (zavajati) koga k odpadu od koga ali česa: legiones a C. Antonii scelere Ci., civitates nonnullas ab eius amicitia C., Pompeius... totum se ab eius (Caesaris) amicitia averterat C., qua ex re futurum, uti totius Galliae animi a se averterentur C., consul... oppida castellaque... avortere ab hostibus S., Ioniam a societate averterunt Atheniensium N., quod animum eius tanta acerbitas patria nihil a pietate avertisset L., av. alicui mentem deorum Cat., malum, quod omnes averit a me Cu., aliquem caro dolis (zvijačno) fratri Val. Fl.
č) avertere alicui aliquid komu kaj iz glave izbiti, komu kaj izgovoriti: quod mihi patrii poterant avertere amici Pr. — Od tod adj. pt. pf. āversus 3

1. od koga ali česa proč (stran) obrnjen, odzadaj, v hrbet, za hrbtom: dextrovorsum aversa it in malam crucem Pl., aversi tenuere facem V. s stran obrnjenim obrazom, adversus et aversus impudicus es Ci. spredaj in zadaj, aversum hostem videre, invadere C., aversos ab hoste circumveniri C., aliquem aversum figere V. ali transfigere N., aversos sternere V. ali caedebantur aversi L. bežeči, quendam actorem aversum solitum esse dicere Ci. s hrbtom proti občinstvu obrnjen, aversos boves in speluncam traxit L. ali aversos caudā traxit in antra boves Pr. za rep, averso sole pecus agere Varr. s soncem za hrbtom, iacēre aversum Iuv. ali aversam Mart., iter aversum ab urbe Cu., porta aversa ab hoste Cu., porta, quae aversissima ab hoste erat L., ab latere castelli, quod avorsum proeliantibus erat S., aversa hosti porta T.; occ. (od)zadnji: porta L., pars Capitolii L. epit., pars domus T. ozadje, pars capitis Plin., aversa manus Plin. zunanji del roke, charta Mart. druga stran papirja. Od tod subst. āversa -ae, f (sc. pars) nasprotna stran: collum circumagit in aversam se Plin. se more popolnoma okrog obrniti; āversum -ī, n nasprotna stran: flectere suffraginum artus in aversum Plin., gloria aliquando ante nos est, aliquando in averso est Sen. ph. zadaj, za nami; āversa -ōrum, n zadnji, oddaljeni, skrajni, stranski deli: insulae, urbis L., castrorum Vell., montis Plin., Asiae, Indiae Plin.

2. pren. komu nenaklonjen, neprijazen, sovražen, nasproten; abs.: aversa deae mens V., aversos componere amicos H. razdvojene, aversis iam dis L., aversis auribus animisque L., aversā aure audire Tib., aversi animi Cu., averso imperatoris animo T., illius vultus aversior visus est Sen. ph.; z a(b): aversus a Musis, a vero, motus aversi a ratione Ci., vir a comitate aversus L., Quintus aversissimo a me animo... fuit Ci. ep., aversissimus ab istis prodigiis sum Sen. ph.; pesn. z dat.: aversus mercaturis, aversa lucro H., aversior defensioni Q., quosque nobis aversos animis (v srcu) cognoverant T.

aveu [avö] masculin priznanje; izpoved; odobritev, privolitev

sans votre aveu brez vaše privolitve
de l'aveu de tous les témoins po izpovedi vseh prič
de l'aveu de tout le monde po soglasni sodbi
homme masculin sans aveu (vieilli) potepuh; človek brez morale, brez pomislekov, skrupulov
arracher un aveu à quelqu'un izsiliti priznanje iz koga
faire des aveux de quelque chose priznati kaj
faire l'aveu de ses fautes priznati svoje napake
faire l'aveu de son amour izpovedati svojo ljubezen
je ne ferai rien sans son aveu ničesar ne bom storil brez njegove privolitve
passer aux aveux priznati svoj zločin

aveuglette [avœglɛt]

à l'aveuglette na slepo, kot slepec, tjavdan
marcher à l'aveuglette dans une pièce obscure kot slepec hoditi po temni sobi
agir, se décider, répondre à l'aveuglette brez premisleka delati, se odločiti, odgovoriti
chercher quelque chose à l'aveuglette kot slepec tipati (iskati)
aller à l'aveuglette tavati v temi

avidità f pohlep, pohlepnost, lakomnost, požrešnost:
mangiare con avidità požrešno jesti
sfrenata avidità di possesso nenasiten pohlep po imetju

aviditās -ātis, f (avidus)

1. poželenje, željnost, pohlep(nost), sla, strast, (po)hotnost, pohota; s subjektnim gen.: animi Cu.; z objektnim gen.: praedae L. pohlep po plenu, pecuniae Ci. pohlep po denarju, gloriae Ci. ep. slavohlepnost, senectus mihi sermonis aviditatem auxit, potionis et cibi sustulit Ci. zgovornost..., pitnost, ješčnost, legendi Ci. veselje do branja, imperandi T. oblastiželjnost, navandae operae T., fluminis T. poželenje po pitju iz reke; nam. objektnega gen. z ad: aviditas ad cibos Plin., ad coitus Plin. pojavost.

2. occ.
a) lakomnost, skopost; abs.: inhaeret (amori) aviditas, desidia, iniuria Pl., mendicitas aviditati coniuncta Ci., plerique inflammati aviditate Ci.; s subjektnim gen.: ingenii humani Ci., hostium T.
b) ješčnost, slast, tek: nimia Cels., ieiuna Plin. volčja lakota, aviditatem excitare, incitare, facere, inhibere Plin.
c) spolni nagon, v pl.: aviditates feminarum Plin. pohotnost, bestiolarum Plin. pojavost.

avidus 3, adv. -ē, redko in neklas. aviditer (aveō1)

1. poželevajoč česa, željan česa, poželjiv, pohlepen česa, na kaj, po čem, za čim, hlepeč po čem, hlastajoč za čim, pohoten: omnes avidi spectant ad carceris oras Enn., aures avidae Ci., O., amplexus, cor, pectus O., amor Cat., spiritus H., fas atque nefas exiguo fine libidinum (parum) discernunt avidi H., avida spes regni Cu., oculi Plin., sitis Mart.; adv.: avide prandere H., edere O., cibo se replere Petr., avide haurire humorem Cu., esurire Plin., bibere Suet., avidius vino ciboque corpus onerare L., avidius vesci Suet., aviditer merum ventri ingurgitare Ap., avide affigere corpus Lucr., avide credere aliquid L., avidissime credere aliquid Plin. ali alicui Plin. iun., avide exspectare nuntium Enn. ap. Varr. ali alicuius litteras, epistulam ab aliquo Ci. ep., avidissime exspectare aliquid Ci., avide liquid appetere, expetere Ci., avide arripere Graecas litteras Ci., avidius se in voluptates mergere L., monumenta avide perlustrare Cu. z velikim zanimanjem, avidius intueri aliquem Cu.; z objektnim gen.: avidus cibi Ter., vini L., divitiarum S., pecuniae Cu., aeris Gell., uvarum Fr. pohlepen po grozdju, laudis Ci. hvale željan, gloriae Cu. slavohlepen, avidior gloriae Ci. ep. ali avidissimus gloriae Ci., avidus pugnae V. bojaželjen, belli L., O., belli gerundi S., avidior caedis O., avidissimus humani sanguinis Sen. ph., avidus humani cruoris Amm., cognoscendi regem Cu., tam virorum quam feminarum Sen. ph. pohoten tako do moških, kakor do žensk, novarum rerum S. novotarij (prevrata) željan, novae libertatis L., futuri H., sermonum T. zgovoren, besedljiv, fluit tempus et avidissimos sui deserit Sen. ph. ki po njem najbolj hlepijo, ki so najbolj lakomni nanj; objektni gen. se nadomešča s prepozicionalnimi izrazi: gens... ingenii avidi ad pugnam L. po svojem značaju bojaželjen, avidus ad mercedem Aug., aliquantum ad rem est avidior Ter. kar drhti po pomnožitvi svojega imetja, avida in novas res ingenia L. prevrata željni, avidae in direptiones manus L. ropanja željne, in instrumenta eius avidi Sen. ph., in omne fas nefasque avidi T., avidus in pecuniis locupletium Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Plin., Amm., avidi coniungere dextras V., avidi committere pugnam O., Chaos innumeros avidum confundere mundos Lucan.

2. occ. abs.
a) (denarja) lakomen, skop: hospes Pl., pater Ter., iudex Varr. fr., divitias conduplicant avidi Lucr., avidi heres, nautae H., gens avidissima Cu., avidi mores Pl., ingenium Pl., S., animus gratus, non appetens, non avidus Ci.; enalaga: manus avidae heredis H., servorum manus subitis avidae T.; pesn.: avida manus mortis Tib.; subst. avidus -ī, m skopuh, stiskač: considera,... quis quem fraudasse dicatur?... liberalis avidum Ci.
b) ješč, požrešen, nenasiten, nezmeren: pascuntur oves avidaeque iuvencae V., avida porca, avidi aegri, convivae H., avido dente convellere dapes O., avidi morsus O. hlastni; o zvereh (z)grabljiv, popadljiv, krvoločen: lupus, canes, leones O., tigris Lucan.; pren.: Charybdis O. ali mare Lucr., H., flammae O., ignis H., O., morbus Lucr. po žrtvah lakomna bolezen.
c) strasten, hud, divji: duces S. fr. ali Volcanus H. ali legiones T. bojaželjni -e, rex avidior quam patientior fuit O., libido Varr. fr., libidines Ci., cursus V. divji, nagel.

3. met. obsežen, obširen: pars, complexus Lucr.

aviné, e [avine] adjectif vinjen, pijan; pijanski

haleirte féminin avinée po vinu dišeča sapa (dih)
voix féminin avinée pijanski glas
brute féminin avinée pijandura, pijanec

avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
pour avis prošnjo za mnenje
sans avis préalable brez predhodnega obvestila
sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
suivant avis po sporočilu
de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
avis consultatif strokovno mnenje
avis de droit pravno mnenje
avis par écrit pismeno obvestilo
avis des experts mnenje izvedencev
avis mortuaire naznanilo o smrti
avis au public javna objava, naznanilo
avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
avis télégraphique brzojavka
avis du temps vremensko poročilo
changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
(il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
être du même avis que biti istega mnenja kot
être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
les avis sont partagés mnenja so deljena
prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj

āvius 3 (ā in via) spoten, odpoten, (po)stranski, neobhojen, samoten, pust: lucus Pl., loca Lucr., avia commeatibus loca L., saltus L., avii saltus montesque L., virgulta V., nemora V. gozdna samota, montes H., Cu., solitudines Vell., Ap., valles Stat.; enalaga: nocturna et avia itinera S. nočni pohodi po stranpoteh; pesn. (enalaga) o osebah = oddaljivši se od..., krenivši s poti, spoti: volat avia longe (Iuturna) V., in montes esse avius abdidit altos V.; pren. odstopivši, krenivši s prave poti, odstopivši od, oddaljen od kakega smotra, odmikavši (odmikajoč) se, tuj: avius errat animus Lucr., avius a vera longe ratione vagaris Lucr., avia coepto consilia Sil., disciplina avia veri Ter. Od tod subst. āvium -iī, n neprehoden kraj, pustinja, divjina, samota: hunc ăvium dulcedo ducit in āvium Corn.; pogosteje v pl. āvia -ōrum, n: avia nemorum O., saltuum, Belgarum, Armeniae, Oceani T., montium Ap., avia cursu dum sequor V., horrenda avia Val. Fl., latebrosa Sil., fugisse per avia O., per avia itinerum vitare militum gladios Vell., per avia ac derupta praeire T.

avo m

1. knjižno ded:
avo paterno, materno ded po očetovi, po materini strani

2. (zlasti v pl.) prednik

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim