Franja

accozzamento m

1. mešanje, zmes

2. združba

accozzare

A) v. tr. (pres. accōzzo) združiti, zmešati:
accozzare insieme gente di ogni risma zbrati skupaj ljudi vseh vrst

B) ➞ accozzarsi v. rifl. (pres. mi accōzzo)

1. knjižno srečati se, zbrati se

2. star. ujemati se

3. spoprijeti se, ruvati se

accōzzo m mešanje, mešanica:
un accozzo assai discutibile di colori precej vprašljiva mešanica barv

accredit [əkrédit] prehodni glagol
zaupati, pooblastiti, poveriti; pripisovati

to accredit s.o. with s.th. pripisovati komu kaj

accreditamento m

1. uveljavljanje:
accreditamento di un'opinione uveljavljanje mnenja

2. akreditiranje (v diplomaciji)

3. ekon. akreditiranje, izdaja akreditiva

accreditante m ekon. kreditor

accreditare v. tr. (pres. accredito)

1. potrditi:
accreditare una notizia potrditi vest

2. akreditirati:
accreditare un ambasciatore presso un governo akreditirati veleposlanika pri neki vladi

3. ekon. akreditirati, izdati akreditiv

accreditato

A) agg.

1. cenjen, ugleden:
ditta accreditata ugledno podjetje

2. potrjen:
notizie accreditate potrjene vesti

3. akreditiran

B) m ekon. kreditojemalec

accredited [əkréditid] pridevnik
uradno priznan, standarden; pooblaščen

accréditer [akredite] verbe transitif akreditirati, priznati čemu verjetnost; commerce komu kredit odobriti

accréditer un ambassadeur auprès d'un chef d'Etat akreditirati poslanika pri šefu države
accréditer un bruit, une nouvelle smatrati govorico, novico za verjetno, potrditi jo
s'accréditer postati verjeten, zanesljiv, gotov; potrjevati se, širiti se
cette rumeur s'accrédite ta govorica se potrjuje, se širi

accréditif, ive [-tif, iv] adjectif poverilen, akreditiven, pooblastilen; masculin akreditiv; kreditno pismo; kredit

accredito m ekon. kreditiranje; kredit

accrēdō (adcrēdō) -ere -didī -ditum (redko klas.) rad verjeti, verjeti (brez pomisleka, obotavljanja), hoteti verjeti; abs.: vix accredens Ci. ep., rex primo non accredidit N.; z acc. rei: Col., facile hoc adcredere possis Lucr.; z dat. personae: tibi nos adcredere par est H.; z dat. rei in acc. personae: quisnam istuc adcredat tibi Pl.

Opomba: Star. cj. pr. accreduas: Pl.

accrescere^*

A) v. tr. (pres. accresco) povečati, pomnožiti, razširiti:
accrescere un patrimonio povečati premoženje
accrescere il numero degli impiegati povečati število uslužbencev

B) ➞ accrescersi v. rifl. (pres. mi accresco) povečati se, rasti:
la famiglia si accresce družina raste

accrescimento m

1. povečanje, razširitev, prirastek, pomnožitev:
accrescimento di un'azienda razširitev podjetja
accrescimento della popolazione prirastek prebivalstva

2. miner. rast (kristalov)

accrescitivo

A) agg. povečevalen

B) m jezik povečevalnica, avgmentativ

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

accrespare v. tr. (pres. accrespo) ➞ increspare

accrespatura f ➞ increspatura

accrete [ækrí:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
(skupaj) zrasti

2. pridevnik
botanika zraščen