herausmeißeln aus vklesati v
herausplatzen bušniti v smeh; mit einer Sache: ven butniti
herausprusten bruhniti v smeh
herba -ae, f
1. zel, zelišče, rastlina, kolekt. zelenje, rastlinje: stirpes et herbae Ci. rastline in zeli(šča), herbae virgultaque Lucr., herbae frondesque O., pallor in herbis … rubor in flore O., omne herbarum radicumque genus L., herbae asperae et agrestes Ci., samorasle, herbae palustres L. močvirske rastline, ros in tenera pecori gratissimus herba (kolekt.) V., humida (tellus) maiores herbas alit V., herbis curare vulnus L., herbae salutares O., Sen. ph. ali herbae fortes O. ali medicae herbae Plin. zdravilna zelišča, herba veneni V. strupena rastlina, gignendae herbae (kolekt.) non alius (amnis) est aptior Cu., internatae herbae feno reserventur Col.; kot živinska krma: desecare herbas C., salsae herbae V., in eodem prato bos herbam quaerit, canis leporem Sen. ph.; kot živež za ljudi: vivere herbis H., victu pasci simplicis herbae V., volsis pascere aliquem radicibus herbae V., vivere herbarum radicibus Sen. ph., herba, ubi necesse est, non pecori tantum, sed homini nascitur Sen. ph.
2. occ.
a) kuhinjska zelenjava: eas herbas herbis aliis condiunt Pl., herbas omnes ita condiunt, ut nihil possit esse suavius Ci., h. lapathi H., hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H.
b) plevel: officiant laetis ne frugibus herbae V., bis segetem densis obducunt sentibus herbae V., s celotnim izrazom: mala herba Ca. ali steriles herbae Cu.; poseb. čarodejno zelišče: herba nigri veneni V., Paeoniis revocatus herbis et amore Dianae V., excīdere herbas atque incantata lacertis vincula H., herbae Hecateiae, cantatae, potentes O., herbarum potentia O., herbae magicae Plin.
c) bil(ka): graminis h. V. travna bil, caespitis h. O. zelena trava frumenti h. V. ali seminis h. O. žitna bilka, Ceres sterilem vanescit in herbam O., saepe Ceres primis dominum fallebat in herbis O., segetes moriuntur in herbis O., frumenta, quae iam in herbis erant L. žita, ki so šla že v bilje, seges altera in herba est Pers. gre znova v stebla, hoc (triticum) nondum est in herba lactente Sen. ph., ex hordeo alterum caput grani (klična glavica) in radicem exit, alterum in herbam Plin. gre v steblo; sg. (kolekt.) in pl. tudi = žito (žita) v bilkah, setev: h. recens O. mlado žito, herbae non fallaces Ci., iam altae in segetibus herbae L. na posejanih poljih že visoko (bileče se) žito; pren. preg.: adhuc tua messis in herba est O. tvoje žito je še v bilkah = zate še ni prišel čas žetve, prezgodaj je še, laus velut in herba … praecepta T. tako rekoč že v zeleni bilki požeta; meton. travna bilka, ki so jo dajali v znak vdaje; od tod preg. herbam dare ali porrigere = vdati se kot poraženec, podvreči se: Afr. fr. „Herbam do“ cum ait Plautus, significat: victum me fateor; quod est antiquae et pastoralis vitae indicium. Nam qui in prato cursu aut viribus contendebant, cum superati erant, ex eo solo, in quo certamen erat, decerptam herbam tradebant P. F., cum in agonibus herbam in modum palmae dat aliquis ei, cum quo contendere non conatur, et fatetur esse meliorem Varr. ap. Serv., summum apud antiquos signum victoriae erat herbam porrigere victos, hoc est terrā et altrice ipsa humo et humatione etiam cedere Plin.; prim.: immemor herbae victor equus V. in opombo k temu verzu: herbam veteres victoriam dici volunt Non. (po nekaterih razlagalcih pa je immemor herbae = noče jesti trave).
č) trava, ruša: h. irrigua Pl. senožetna trava, in herba recumbere ali se abicere Ci., herbā requiescere O., prostratus in herbis Lucr. ali stratus per herbas O. ali fusus (fusi) per herbam V. zleknjen(i) v (po) travi, ludentes Panes in herba Ps.-V., iuvat prope rivum somnus in herba H., h. multa H. bujna rast trave, alta nativo creverat herba toro Pr., neque enim pecori fecundior ulla herba loco est O., victor per herbas „aura veni“ dixi O. ki leži v travi, innumeris distinctae floribus herbae O.; pl. tudi = trata, ledina, pašnik, paša: herbae Albanae, communes H., Aventinae O., mille greges illi totidemque armenta per herbas errabant O.
herbēsco -ere (incoh. glag. herbēre) v zelene bilke (v stebla) iti (biliti se); zeleneti: herbescens viriditas (žitno zelenje) Ci., ibi campi semper herbescunt Amm., herbescere campos Ambr.
hèrceg m (madž. herceg, n.)
1. vojvoda
2. pred turško okupacijo fevdalni gospod v Hercegovini, herceg
herd2 [hə:d]
1. neprehodni glagol
biti v čredi; živeti, stanovati (together skupaj)
družiti se (with s, z)
2. prehodni glagol
združiti; pasti čredo
herdenweise v čredah, čredoma
here [híə] prislov
tukaj, semkaj, sem
figurativno na tem mestu, v tem slučaju
here you are! izvolite!
here below tukaj doli, figurativno na zemlji, na tem svetu
here goes! da začnem!, da poskusim!
look here! glej!, poslušaj, prosim
that is neither here nor there ne spada sem, ni važno
here's to you! na tvoje zdravje!
here and there tu in tam, semkaj, tjakaj; sem in tja (časovno)
here, there and everywhere povsod
here today and gone tomorrow bežno, minljivo
hereafter [hiərá:ftə]
1. prislov
odslej, v bodoče, nato
2. samostalnik
prihodnje življenje, onstranstvo, bodočnost
herein [híərín] prislov
v tem, tu notri
hereindringen* prodirati v/noter
hereinfallen* pasti v; figurativ nasesti, nasmoliti se, doživeti razočaranje
hereingeschossen kommen pridrveti, planiti v
hereinnehmen* vzeti noter; figurativ vključiti v
hereinragen štrleti/moleti noter/v
hereinreiten* figurativ spraviti v neprijeten položaj (sich se)
hereinschlittern in figurativ er ist hereingeschlittert in zaneslo ga je v
hereinschlüpfen smukniti v
hereinschmuggeln pritihotapiti (sich se) noter/v