Franja

prepròst (-ôsta -o) adj.

1. semplice, facile:
preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
preprosti okusi gusti semplici

2. semplice, comune:
že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
ekst. preprosta gostilna gargotta

3. semplice, comprensibile:
preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore

4. (nižjega rodu) semplice, umile:
človek preprostega rodu uomo di umili origini
preprosto ljudstvo popolo, plebe

5. (naiven) semplice, candido:
preprosta duša anima candida

6. (neizumetničen) naturale, schietto:
preprosta hrana cibo naturale, schietto
to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
pren. preprost na duhu povero di spirito

preríti (-ríjem) | prerívati (-am)

A) perf., imperf.

1. perforare; ricavare, scavare buchi; fare un buco

2. perquisire, rovistare, mandare sossopra

B) preríti se (-íjem se) | prerívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. passare a malapena, con somma fatica; farsi largo; accalcarsi:
preriti se skozi težave superare gli ostacoli
za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig ad ogni esame gli toccava vedersela con una montagna di libri
prerivati se skozi množico farsi largo tra la folla
prerivati se na avtobusu accalcarsi sulla corriera

2. riuscire ad ottenere; conquistarsi; impegnarsi per, accapigliarsi, litigare per:
preriti se do dobre službe conquistarsi un buon posto
otroci so se prerivali za bonbone i bambini si accapigliavano per avere le caramelle

prerokba samostalnik
(napoved za prihodnost) ▸ jóslat, jövendölés, próféciaKako kot teolog gledate na staro prerokbo o koncu sveta? ▸ Teológusként hogyan látja a világvégéről szóló régi próféciát?Velja tudi pravilo, da so predvolilne napovedi le ena, a nikakor edina prerokba končnih rezultatov. ▸ Igaz az a szabály is, hogy a választások előtti számítások a végeredménynek csak egy, de semmiképpen sem a kizárólagos előrejelzései.
Prerokba je namreč govorila, da bo tisti, ki bo rešil gordijski vozel, zavladal Aziji. ▸ A prófécia szerint aki kibogozza a gordiuszi csomót, az uralkodik Ázsián.

preselíti (-sélim) | preseljeváti (-újem)

A) perf., imperf. trasferire; traslocare; trasportare; trapiantare:
nasilno preseliti deportare
preseliti v novo stanovanje traslocare nel nuovo appartamento
vrtn. preseliti rastlino na drugo gredo trapiantare una pianta in un'altra aiuola

B) preseliti se (-ím se) | preseljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. trasferirsi, traslocare, scasare; trapiantarsi; knjiž. trapassare, trasmutare; (masovno) sciamare, migrare:
po vojni so se ljudje preseljevali s podeželja v mesta nel dopoguerra la popolazione migrò dalle campagne verso le città
živali se preseljujejo, kadar jim zmanjka hrane quando viene a mancargli il cibo gli animali migrano
brž ko bo mogoče, se preselim v večje stanovanje appena posso, voglio allargarmi
preseliti se na deželo incontadinarsi
preseliti se v mesto incittadinarsi, inurbarsi
preseliti se na drug svet, v večnost trapassare, morire, passare a miglior vita

presenéčati (-am) | presenétiti (-im) imperf., perf. sorprendere, sbalordire, cogliere di sorpresa; sopraggiungere; (zalotiti) pescare, sorprendere:
prijetno presenetiti sorprendere gradevolmente
ko so se vračali domov, jih je presenetil dež al ritorno a casa furono sorpresi dalla pioggia
policija je presenetila tatu pri kraji la polizia colse il ladro in flagrante
mati ga je presenetila, ko je brskal po predalih la madre lo pescò che stava frugando nei cassetti

presēnte¹

A) agg.

1. navzoč, prisoten:
aver presente pren. imeti na umu, spomniti se
far presente qcs. a qcn. koga na kaj opozoriti
essere presente (a) udeležiti se (česa)
tener presente pren. upoštevati, računati (na)
presente! tukaj!
lui, lei presente absol. v njegovi, njeni navzočnosti

2. današnji, sedanji

3. pričujoči, ta

4. jezik sedanji

B) m, f navzoči, navzoča:
esclusi i presenti navzoči so izvzeti

C) m

1. sedanjost:
al presente zdaj, trenutno

2. jezik sedanjik, prezent

presodíti (-im) | presójati (-am) perf., imperf.

1. considerare, calcolare, misurare; decidere, stabilire, deliberare;
presoditi razloge za in proti calcolare i pro e i contro
sodniki so presodili, da je oškodoval podjetje i giudici hanno stabilito che ha danneggiato la ditta

2. giudicare, valutare:
presojati samostojno giudicare con la propria testa

presse-citron [prɛs sitrɔ̃] masculin, invariable priprava za stiskanje, izžemanje citrone

on lui a fait le coup du presse-citron (figuré, familier) izželi so ga kot citrono, izkoristili so ga do maksimuma (nato pa odvrgli)

prestar pridevnik
(preveč star) ▸ túl öreg, túl idős, túl régiTudi pnevmatike so lahko prestare. ▸ A gumiabroncsok is lehetnek túl öregek.
Danes je veliko zelo lepih in modernih oblačil, a jih ne morem več nositi, ker sem za to malce prestara. ▸ Manapság rengeteg nagyon szép és divatos ruha van, de én már nem hordhatom őket, mert túl öreg vagyok hozzá.

prestáviti to displace; to transpose; (urednika) to transfer; (prevesti) to translate, to render into

prestavite bolj prosto! translate more freely!
prestavi to v francoščino! translate that into French!
prestavili so ga v Maribor he was transferred to Maribor

prestréči (-stréžem) | prestrézati (-am) perf., imperf.

1. fermare, arrestare; raccogliere:
prestreči odtekajočo kri arrestare il sangue che cola

2. parare:
prestreči udarec parare il colpo

3. afferrare:
padla bi, če je ne bi prestregel sarebbe caduta se non l'avesse afferrata

4. intercettare:
prestreči skrivno poročilo intercettare un messaggio segreto

5. avvertire, percepire:
prestreči zvočne signale avvertire dei segnali acustici
naprave so prestregle potresne sunke le apparecchiatura hanno registrato scosse di terremoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestreči komu besedo interloquire
prestreči pogled cogliere lo sguardo
prestreči komu pot tagliare la strada a qcn.
šport. prestreči žogo intercettare la palla

preštét (-a -o) adj. contato:
pren. dnevi so mu prešteti ha i giorni contati, è prossimo a morire

pretéhtati (-ám) | pretehtávati (-am) perf., imperf.

1. pesare

2. ekst. pesare, soppesare, ponderare, misurare, studiare:
pretehtati besede misurare, dosare le parole
pretehtati razloge za in proti soppesare i pro e i contro

3. (prevladati, prevladovati) prevalere:
pretehtalo je mnenje, da so ukrepi nujni prevalse il parere che le misure erano indispensabili

4. (odtehtati) bilanciare, compensare:
zdravja ne pretehtajo vsi zakladi sveta la salute vale più di tutti i tesori del mondo

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

pretentáti duper, tromper ; figurativno attraper, empaumer, rouler, estamper, filouter, entortiller, emberlificoter, blouser ; familiarno embobiner, embobeliner, embabouiner

pretentali so ga (familiarno) il s'est laissé empaumer
pustiti se pretentati se faire arranger, familiarno donner dans le panneau

pretexto moški spol pretveza, izgovor

so pretexto de, bajo pretexto de pod pretvezo
tomar (por) pretexto za izgovor vzeti
servir de pretexto služiti kot izgovor
buscar pretextos iskati izgovore

prethòditi prèthodīm iti, hoditi pred kom, pred čim: ovim posljednjim dogadajima prethodi dugogodišnja priprema ti zadnji dogodki so se dolgo pripravljali

pretílec threatener; menacer

učenci so kmalu spoznali, da je učitelj samo pretílec, ki ne kaznuje the pupils soon discovered that the teacher's bark was worse than his bite

pretíti to threaten (z with); to menace

dež pretí there is a threat of rain
nebo preti z nevihto the sky threatens a storm
zgradbi preti zrušenje the building threatens to collapse
pretili so nam s kaznijo they threatened us with punishment
pretil mi je z revolverjem he menaced me with his revolver
slabo vreme preti the weather looks threatening

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.