Franja

impose [impóuz]

1. prehodni glagol
naložiti, naprtiti (davke, pokoro itd.; to komu)
vsiliti komu svoje mišljenje; natvesti, (pre)varati; vzdeti komu priimek
tisk razvrstiti rubrike, stolpce

2. neprehodni glagol
imponirati, napraviti vtis (on, upon na, komu)
varati; štuliti se, vsiljevati se (on, upon komu)

tisk to impose anew preurediti (stolpce, rubrike)
tisk to impose wrong zamešati (stolpce, rubrike)
to impose upon o.s. varati se
to impose o.s (up)on vsiljevati se komu
to impose upon s.o.'s good nature zlorabiti dobroto koga
he is easily imposed upon njega je lahko prevarati
to impose law and order napraviti red
cerkev to impose hands položiti roke (pri blagoslavljanju)

imprecisione f

1. nepreciznost, nenatančnost; površnost:
ci sono delle imprecisioni nel calcolo pri računu je nekaj netočnosti

2. približnost, splošnost, posplošenost:
l'imprecisione di un discorso posplošenost izvajanja

imprecor (inprecor) -ārī -ātus sum

I. voščiti, želeti komu

1. kaj dobrega: alicui bene Petr., alicui salutem Ap. (zdravja pri kihanju), alicui multos annos Hier.

2. želeti, voliti kaj slabega: Sen. ph., Mart., Suet., litora litoribus contraria, fluctibus undas imprecor V., alicui diras poenas i. Plin., homini diras i. T. prekleti (preklinjati) ga, izda(ja)ti ga hudemu.

— II. moliti h komu ali koga, klicati koga (na pomoč): incrementa solis augusti i. Ap., deum patrem i. Hier.

improbus (inprobus) 3, adv. -ē ( improbiter: Petr.) ne dober, torej

1. slab (le pesn.): tako v napol resni psovki: improbe! O. porednež!, improba … merx Pl., improbus … coquus Pl., i. panis Mart.; kot adv. = ne prav pri poznejših tudi v prozi: verba pleraque ignoratione et inscitia improbe dicentium … deflexa ac depravata sunt a ratione recta Gell., improbe indocteque Gell.

2. (nravno) slab, nepošten, zavržen, brezbožen, hudoben, malopriden, malovreden: Pl., S., O., Q. idr. qui eundem et virum optimum et hominem improbissimum esse diceres Ci., improbi sunt, qui pecunias contra leges cogunt Ci., a re publ. civem improbum removere Ci., improbus consul Cn. Carbo fuit Ci., Ballionem improbissimum lenonem agere Ci. igrati; tako poseb. kot pridevek, s katerim govornik označuje politične nasprotnike: neminem fore, qui auderet suscipere contra improbos (naspr. boni) civīs salutem rei publicae Ci.; subst. improbus -ī, m lopov, zlobnež, podlež: quod nemo nisi improbus fecerit Ci.; enalaga: (od človeka) preneseno na stvari: i. appellatio, confessio, cupiditas, defensio, facinus, furtum, largitio, lucrum, mores, quaestus, ratio, rumor Ci.; tako v adv.: multa improbe fecisti Ci., improbissime populum fraudare Ci., improbe mentiri videris Ci.

3. occ.
a) nesramen, predrzen, drzovit, hud, zloben, poreden: scurra improbissimus Ci., os improbissimum, Ci., V., i. puer V. = Amor, i. advena V. bojaželjni, i. fortuna V. muhasta, improbe decerpere oscula Cat. nesramno, improbissime respondere Ci.; o živalih: i. aquila V. kot ujeda (ropar), i. cornix V. ker prerokuje dež, i. anser V., lupus, anguis V. požrešen; pren.: fertur in abruptum magno mons improbus actu V. zla (druga možnost = z velikansko silo!); podobno: i. Siren desidia H.; pozneje pesn. z gen.: nympha improba conubii Stat. poželjiva.
b) nespodoben, umazan, nečist: improba verba, carmina O. = umazane, i. satureia Mart. pohotnost vzbujajoče.

4. metaf. brezmeren, čezmeren, pretiran, prevelik, zelo velik: labor omnia vicit improbus V. vztrajen, i. rabies ventris V. divja lakota; pri poznejših: res etiam deo improba Plin. zelo težavna; potem tudi o bolj konkr. stvareh: i. lumen Sen. ph. premočna, i. genua Col., barbarum villus Plin., arva, tegmina Val. Fl.

improfessus (inprofessus) 3

1. act. ki se ni k čemu prijavil (oglasil): servus Icti., vel improfessi Suet. ne da bi izpovedali (židovstvo).

2. pass. pri carinskem uradu neprijavljen, nenaznanjen: quod quis per publicanos improfessum transtulerit, commissum sit Q.

imputō (inputō) -āre -āvī -ātum

1. vračuna(va)ti, zaračuna(va)ti, všte(va)ti, prište(va)ti, v račun postaviti (postavljati): plus imputant seminis iacti, quam quod severint Col., sumptūs imputare Icti., hoc non imputo in solutum Sen. ph. tega ne vštevam v plačilo; pesn. (meton.): alicui nectar, otia Mart. podariti, posvetiti.

2. occ. (v zaslugo ali krivdo) šteti, prište(va)ti, pripisovati (krivdo) zvrniti (zvračati) na kaj: Sen. ph., Sen. rh., Plin. iun., noli imputare beneficium mihi Ph., data munera non imputant T., bos … mortem senioribus imputet annis O. naj zvrača na … , culpam i. Plin., caedem Q., num quam exercitui imputari possunt morae belli T.; abs.: hoc solum erit certamen, quis mihi plurimum imputet T. kdo si pri meni največ zaslug pridobi, kdo me najbolj k sebi obveže.

in² [in] prislov
notri, noter, v

to be in biti doma, biti v hiši; politika biti na vladi (stranka); biti v modi; šport biti na vrsti za udarec; sezona za kaj (oysters are in)
to be in for a thing pričakovati kaj, nameravati kaj, nadejati se česa
he is in for a shock to bo zanj močan pretres
she is in for an examination čaka jo izpit
the boy is in for a beating fant bo tepen
to be in for it iztakniti jo, biti v kaši, ne imeti drugega izhoda
in for a penny, in for a pound kdor reče a, mora reči tudi b
to be (ali keep) in with s.o. dobro se s kom razumeti
in between medtem
in and in vedno isto, vedno znova
the train is in vlak je prišel
spring is in pomlad je prišla
the ship is on the way in ladja pluje v pristanišče
to throw in pridati
ameriško to be all in biti čisto izčrpan
in with it! prinesi, odnesi to noter
to be in on s.th. sodelovati pri čem, biti poučen o čem
to let s.o. in on s.th. pritegniti koga k čemu, poučiti koga o čem
to be in up to the neck biti v veliki stiski

in … ¹

1. (gr. ἀν-, ἀ-, ἄλφα στερητικόν, privativum, sl. ne-, brez-, nem. un-, ohn-) predpona z negativnim pomenom. Privativni „in“ ne izraža nasprotja, ampak le neobstoj kake lastnosti: probus improbum, pudens impudentem fraudavit? Ci., scribimus indocti doctique poëmata passim H.

2. pomni: privativni „in“ stopa le pred imena, ne pa pred glag.; najpogosteje stoji pred adj.; prim.: in-animalis, in-probus, in-pudicus, in-famis idr.; iz teh se potem izpeljujejo subst.: im-probitas, im-pudicitia, in-famia idr.; prav pogosto pred adj. na -bilis: in-amabilis, -numerabilis, -habitabilis, -stabilis, -nabilis idr.; pogosto pri subst., izpeljanih iz pozabljenih adj., kakor npr.: in-curia, i-gnominia idr.; redko pred samim subst.: ingratiis Ci., incultus L., inperfundies Luc. Iz takih sestav se sicer lahko izpeljujejo glag., kakor sanus — insanus — insanire, improbare, ignorare … , a glag. sam se ne more vezati s privativnim „in“; gl. ignosco.

3. pač pa se „in“ lahko veže s pt., ker so to imenske oblike: pt. pr.: in-fans, im-pudens, in-sipiens, in-opinans; pt. pf.: in-quietus, in-doctus, in-honoratus, in-compertus; pt. fut. pass.: in-tolerandus.

4. ker se je sestava vedno čutila, je osnovna beseda večinoma ohranila svojo prvotno obl.: in-facetus, in-sapiens; a analogno z besedami, ki so sestavljene s praep. „in“, nastopi včasih tudi slabljenje glasu, npr. in-ficetus, in-sipiens, … toda: in-imicus, in-eptus, in-iquus, in-ers, in-cestus, ir-ritus, im-berbis, in-teger, in-sulsus idr.

5. na videz samostojno v tmezi, analogno s praep.: inque salutatum linquo V., inque cruentatus O.

6. glasoslovno se ravna s priv. „in“ tako kakor s praep. „in“; prim. in 2.

Īnachus (Īnachos) -ī, m (Ἴναχος) Ínah, zdaj Najo, glavna reka pokrajine Argolide; izliva se pri Argu (Argos); v mitologiji rečni bog Inah, heros eponymos in prvi kralj v Inahovju (= inahovske, tj. argivske pokrajine), Iin (Īo) oče. Adj. Īnachius 3 (Ἰνάχιος) od Inaha izvirajoč, Inahov: iuvenca V. (= Io), Argi V. od Inaha sezidani, heroinae Prop. (= Danaide: Danaj je postal kralj argivski in njegov rod je izviral od Inaha); sinekdoha tudi: I. urbes V. grška; k temu gr. fem. Īnachis -idis, f. inahov(sk)a: ad ripas Inachidas O.; subst. (sc. puella) hči Inahova in sicer deloma Io: O., Prop., deloma Izida, ki so jo istovetili z Io: O.; pl. Inachides Cl. Argivke; patronim.: Īnachidēs -ae, m (Ἰναχίδης) Inahid = Inahov potomec, „Inahovič“, in sicer:

1. Epaf (Epaphos) kot Iin sin: O.

2. Perzej (Perseus) kot potomec argivskih kraljev: O.; pl. Inachidae: Stat. Inahidi, „Inahoviči“, Inahovi potomci = Argivci.

inānis -e, adv. inaniter

1. prazen, prost: Pl., Varr., Val. Fl. idr., domum eius iste reddiderat inanem Ci., in loculis ante inanissimis tantum nummorum positum vidit Ci., navis i. Ci., C., N. brez moštva, navem paene inanem contra praedones ducit Ci. a tudi = brez tovora, neotovorjena Ci., C., inanis basis Ci. nepopisan, subsellia inania Ci. ki na njih nihče ne sedi, tempus inane V. čas počitka (miru), agri inanes Ci. neobdelane, equum inanem reliquerunt Ci. brez jezdeca, inanis laeva sine anulo H. brez zlatega prstana, litterae Ci. brez vsebine; tako poseb. o mrtvecih: inane corpus Ci. brez duše (življenja), mrtvo; od tod enalaga: inanis umbra O. imago O. mrtveca, inane vulgus O. mrtvecev, inania regna V., Tartara O. kraljestvo (brezbitnih) senc; pesn. tudi: inania lumina O. prazne očesne votline, inane vulnus O. globoka, votla, inanis galea V., O. ki ni več na glavi (naspr. galea plena Sil. nataknjena na glavo), i. leo Stat. levova koža, i. Gaurus Iuv. razpokan. Pogosto subst. n.: prazen prostor, praznina: lapis per inane volutus V., raptus per inania currus O. po praznem ozračju; pri L. (38, 7, 9) = prazno mesto, podkop. Dopolnjuje se z abl.: insula cultoribus inanis S. fr.; natančneje z ab in abl.: foro a bonis et a liberis inani Ci., i. a marsupio Prud.; pesn. (analogno gr. κενός) z gen.: inane lymphae dolium H., corpus inane animae O.

2. occ.
a) s praznimi rokami: duo sigilla perparvula tollunt, ne omnino inanes revertantur Ci., si illinc inanis profugisses Ci., si pulset inanis Pr. brez daril.
b) ubog, reven: Pl., misera in civitate atque inani Ci., fratres egentes inanesque discedebant Ci. neobogateni.
c) oplenjen, oropan, izsesan: Siciliam inanem offenderant Ci. so dobili (našli) …
č) tešč, lačen, gladen: inanis venter H. „prazen želodec“, od tod: i. parasitus Pl., siccus inanis sperne cibum vilem H. lačen in žejen.

3. metaf. prazen česa, brez česa; z abl.: epistola inanis aliquā re utili et suavi Ci.; z gen.: omnia plena consiliorum, inania verborum Ci. (zevg.); occ.
a) prazen, puhel, plitev, jalov, plehek, brez vrednosti, nepomemben, malenkosten: Q., Cels. idr., paleae inanes V. ki v njih ni več zrnja; od tod: inania nobilitatis nomina Ci., inania delectamenta puerorum Ci., cum inanibus syngraphis venit Ci., pecuniae falsae et inanes Ci., ei quaedam inania pollicebar Ci.; subst.: inane abscindere soldo H. nebistveno ločiti od bistvenega (važnega); pl.: inania honoris T. nebistvene zunanjosti.
b) prazen, neosnovan, neutemeljen, brez (pravega) vzroka, ničev: Cat., Cu., Lucr., Q. idr., inanem aucupari rumorem Ci., ex curia se proripuit cum inanibus minis Ci., crimen inane Ci., i. credulitas T.; pesn. (adv.): meum pectus inaniter angit H. muči s praznim strahom (s tvorbami svoje domišljije).
c) prazen, zastonj(ski), brezuspešen, ničev(en), brez koristi: Val. Fl., Q. idr.: inane funus H. ki je bil zaman (po drugih: „brez trupla“, ker se je telo spremenilo v laboda), opes fallaces et cogitationes inanes meae Ci., inaniter artes exercere O., inane decus purpurae H., causas nequiquam nectis inanes V., inania opera H.; subst. pl. n.: inania: inania captare H. hlastati po praznih stvareh.
č) puhel, puhloglav, nečimrn, domišljav, samovšečen, spogledljiv, gizdav, nadut, širokoust(en), visokonošen: inanes adulescentiae cupiditates Ci., inaniter loqui Ci., inaniter arrogans Gell. strašanski širokoustnež, inaniter cogitare Amm., homo i. et regiae superbiae S., Asia inaniora parit ingenia L., i. animus Ci., inanissimi homines Lact.; subst. m.: inanes H. gizdalini, puhloglavci.

Inanspruchnahme, die, von Rechten usw: uveljavljanje; von Krediten: najemanje, koriščenje; (Belastung) obremenitev; unter Inanspruchnahme von z uporabo (česa), uporabljajoč pri tem (kaj)

in-callidus 3, adv. -ē nespameten, neprebrisan, nepremeten, nespreten, neumen; prvotno litota: servus non incallidus Ci., non incallide tergiversari Ci. nič kaj nespretno, kaj spretno; šele pri T. samo zase: incallidus alioqui … sicer ne posebno moder.

incapacitate [inkəpǽsiteit] prehodni glagol
onesposobiti (for za)
ovirati (from pri)
pravno onemogočiti, proglasiti koga za nesposobnega, diskvalificirati

incaponirsi v. rifl. (pres. mi incaponisco) trmasto vztrajati, gnati trmo, trmoglaviti:
incaponirsi in qcs. trmasto vztrajati pri čem

incerniculum -ī, n (incernere)

1. sito, rešeto, cedilo, cedilnik: Luc., Cat.

2. dobesedni prevod gr. τηλία pravzaprav „rešeto, sito“, potem četverokotno stojalo, na katerem so imeli mokarji pri Grkih naprodaj svoje blago, mokarsko stojalo: Plin.

incēssus -ūs, m (incēdere)

1. korak(anje), hoja, način hoje: Q., Sen. ph., si se ita gerat non incessu solum, sed ornatu atque comitatu … Ci., eum decet incessus psaltriae Ci., incessus Seplasiā dignus Ci. neapeljska (Seplasia [gl. to besedo] je cesta v Neaplju), tj. mehkužna hoja, citus modo, modo tardus i. S., i. erectus T., tardi siderum incessus Sen. ph.

2. stopanje, hoja: tot iumentorum incessu nix dilapsa est L.

3. (sovražno) prodiranje, primik(anje), naval, napad, vpad: incessu Parthorum sine acie pulsi T., primo incessu T. takoj ob dohodu (pri prvem napadu); od tod

4. meton.
a) smer prodiranja, potovnica: tres incessūs parare T.
b) vhod, dohod: alios incessūs hostis claudere T.

incident¹ [ínsidənt] pridevnik
verjeten, postranski, ki se dogaja (to pri, v)
slučajen; svojski, samosvoj
fizika vpaden
slovnica & pravno odvisen

inclination [-nasjɔ̃] féminin poklon; nagnjenje, ljubezen

faire une inclination de tête pri-, po-kimati
par inclination iz ljubezni
avoir de l'inclination pour la musique imeti ljubezen do glasbe
mariage masculin d'inclination poroka (zakon) iz ljubezni
profonde inclination globok priklon

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.

in-compositus 3, adv. -ē

1. nesestavljen, enostaven, enote(re)n: Ambr.

2. ne lepo in prav sestavljen in urejen, neurejen, nereden, nepravilen, ki ni (se ne vrši) po pravilu ali redu, neumerjen, neroden: Val. Max., Plin. iun., incompositi motūs V. neumetelno gibanje (pri plesu); od tod: inordinatum et incompositum agmen L. neurejena in ne tesno strnjena četa, i. hostes L. brez reda (neurejeno) korakajoč, hostis incomposite veniens L., incomposite fugere Cu. v zmedenem begu; o borilcu: armis incompositus T. (Dial.) ne pravilno držeč; o slogu: Q., Aug., i. versus L.; prim. enalaga: incomposito pede currunt versus Lucili H. tečejo s spotikajočo se nogo = nepravilno, negladko; podobno: horride et incomposite efferre (v govoru) Q. nerodno; o značaju: insipientes, incompositi Vulg. razbrzdani.