Franja

Zadetki iskanja

  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bien dobro, prav; rad; zelo, mnogo; da, seveda, pač

    ahora bien sedaj pa, torej, pač
    (de) bien a bien, por bien zelo rad
    de bien en mejor vedno bolje
    por bien o por mal rad ali nerad, zlepa ali zgrda
    más bien rajši
    y bien no, torej
    y bien ¿ qué noticias corren? kaj je torej novega?
    ¡bien! ¡bien! ¡bien! da, že dobro (grožnja)
    bien mirado prav za prav
    la gente bien fini ljudje, smetana družbe
    bien anduvimos tres horas dolge tri ure smo hodili
    dices bien imaš prav
    bien lo decía yo to sem jaz takoj rekel
    bien es verdad res je
    ¡bien está! prav (je)!
    bien (así) como tako ... kot
    (a) bien que četudi, dasi
    no bien komaj
    no bien... cuando komaj (brž ko) ... že ...
    bien... bien ali ... ali, bodisi ... bodisi
    bien sea (fuese)... o bodisi, da ..., ali ...
  • bien moški spol dobro, dobrina; blagostanje, blaginja

    hombre de bien poštenjak
    el bien público javni blagor
    no parar en bien slabo se izteči (se končati)
    por bien de paz mirnim potem
    bien haya quien blagor tistemu, ki
    salir con bien de dobro prestati
    tener a (ali por) bien odobriti
    bienes pl imetje, premoženje
    bienes (in)muebles (ne)premičnine
    bienes raíces nepremičnine
    bienes vinculados majoratna posest
  • biennium -iī, n (bi in annus) doba ali rok dveh let, dve leti, dveletno obdobje, dveletje: unius anni aut biennii ratio Ci., debita biennii pecunia C., biennio minor Xenophilus Val. Max., biennio maior natu Domitius T., biennio ante Ci., L., T. dve leti poprej, biennio post Ca. ap. Plin., Suet., Eutr., Aur. dve leti pozneje. Pogosto adv. (koliko časa, kako dolgo)

    1. acc. biennium dve leti: Pl., Plin. iun., Aur., biennium provinciam obtinere Ci.; prim.: per biennium Ci., L., Cu. idr. = celi dve leti, per biennium continuum Vell., ultra biennium T. nad dve leti.

    2. abl. biennio v dveh letih, skozi dve leti: Vell., Plin., Suet., Aur., appellare biennio Ci., biennio prope Ci., eo biennio C., biennio proximo T.; quam ego biennio, postquam hinc in Ephesum abii, conspicio lubens Pl. po dveh letih.
  • bifāriam, adv. (najbrž sor. z gr. διφάσιος iz διφαίνω dvojen) na dva dela, na dve strani, na dvoje, na dveh straneh (mestih, krajih), dvojno: dispartire obsonium bifariam Pl., bifariam aliquid distribuere Ci. ali dividere Varr., L., castra bifariam facta esse L. ali bifariam laudatus est Suet. na dveh krajih, bifariam intellegere Dig. na dva načina.
  • big1 [big] pridevnik
    velik; važen; odrasel; plemenit; bahav; poln; noseča
    ameriško izvrsten, odličen; glasen, domišljav

    Big Ben veliki zvon na parlamentu v Londonu
    a big bug (ali pot, gun, noise, wig, shot) visoka "živina"
    the big drink (ali pond) velika luža (tj. Atlantski ocean)
    big gate dvoriščna, vhodna vrata
    to get (ali grow) too big for one's shoes (ali boots) postati domišljav
    ameriško, sleng big house ječa, kaznilnica
    the big idea namera, nakana
    big top cirkuška kupola, cirkus
    big look samozavestnost
    ameriško, botanika big tree sekvoja
    big with child noseča
    the big toe palec na nogi
    big words bahave besede
    ameriško, sleng big wheel domišljavec; visoka "živina"
  • bikarbóna

    soda bikarbona bicarbonate moški spol de soude (ali de sodium)
  • bikobórba corrida f de toros

    arena za bikoborbe plaza f de toros
    prirediti bikoborbe correr (ali lidiar) toros
    iti na bikoborbe, prisostvovati bikoborbam ir a los toros
  • bilan [bilɑ̃] masculin bilanca, sklepni račun, letni zaključek; figuré končni rezultat

    bilan actif, passif (ali: déficitaire) aktivna, pasivna bilanca
    bilan annuel de fin d'année letni zaključek
    bilan hebdomadaire, mensuel, semestriel tedenska, mesečna, polletna bilanca
    le bilan des recherches est positif končni rezultat raziskav je pozitiven
    déposer son bilan napovedati konkurz
    dresser, arrêter, établir le bilan napraviti bilanco
  • bilánca balance (of accounts); ZDA financial statement, statement of conditions; (papir) balancesheet

    aktivna (pasivna) trgovinska bilánca favourable (unfavourable) balance of trade, a credit (an adverse) balance
    letna, zaključna bilánca annual, final balance
    plačilna bilánca balance of payments
    surova bilánca rough (ali trial) balance
    napraviti bilánco to work out (ali to produce) a balance sheet
    znatno prizadeti plačilno bilánco to affect the balance of payments considerably
    analiza bilánce ZDA statement analysis
  • bilánca bilan moški spol, (ekonomija) balance ženski spol

    sestavljati bilanco faire (ali dresser, établir) le bilan
    letna bilanca bilan moški spol de fin d'année
    plačilna bilanca balance des paiements
    trgovinska bilanca balance commerciale
  • bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

    1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

    2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.
  • bílka tige ženski spol , brin moški spol

    travna bilka brin moški spol (ali tige ženski spol) d'herbe
    slamna bilka brin moški spol de paille, fétu moški spol
  • bill3 [bil] samostalnik
    zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

    sleng butcher's bill seznam padlih
    bill of carriage tovorni list
    to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
    bill of credit kreditno pismo
    bill of entry carinska deklaracija
    bill of delivery dostavnica
    bill of exchange menica
    anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
    bill of fare jedilni list
    to fill the bill ameriško ustrezati
    health bill zdravniško spričevalo
    clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
    foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
    bill of indictment obtožnica
    ameriško to till the bill biti primeren za kaj
    to foot the bill plačati račun
    bill of lading ladijski tovorni list
    bill of mortality tedenski popis umrlih
    bill of sale kupna pogodba
    to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
    Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
    to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
    to run up a bill zadolžiti se
    to settle a bill poravnati račun
    to post a bill nalepiti lepak
    bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
    to take up a bill izplačati menico
    theatre bill gledališki program
    figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
    long bill dolgoročna menica
    short bill kratkoročna menica
    bill of sight carinsko dovoljenje
    pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno
  • billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

    billet d'aller et retour povratna vozovnica
    billet d'avion letalska vozovnica
    billet blanc prazna glasovnica
    billet de confession spovedni listek
    billet doux ljubezensko pisemce
    billet de faveur brezplačna vstopnica
    billet de loterie srečka
    billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
    billet d'invitation vabilo
    billet collectif, de groupe skupna vozovnica
    billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
    billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
    billet couchette vozovnica za ležalnik
    billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
    billet d'entrée vstopnica
    billet gagnant srečka, ki je zadela
    billet de quai peronski listek
    billet de santé zdravstveno potrdilo
    billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
    billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
    billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
    billet à vue menica na pokaz
    prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
    poinçonner le billet preluknjati vozovnico
    mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
    je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
    je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
    billet (de banque) bankovec
  • bimē(n)stris -e, abl. -ī, (pesn.) tudi -e (bi in mēnsis) dvomesečen, dva meseca star ali trajajoč: porcus H., porca O., consulatus Plancus in Ci. ep., Suet., stipendium L., triticum Plin., stella Plin. ki je dva meseca na istem mestu, spatium Aus.
  • bīmus 3 (iz *bihimus: bis in hiems) „dvozimen“ = dveleten, dve leti star: taurus, vacca Varr., bos, capra, equus Plin., sus Petr., minus bimus hic Tiberius Caesar Vell., vix annui et bimi (principes) Lamp. ki vladajo eno ali dve leti, legio Plancus in Ci. ep. komaj dve leti stara = šele pred dvema letoma ustanovljena; nix O., merum H., semen, lateres Plin.; honor O. dvojno konzulstvo, sententia Plancus in Ci. ep. nasvet, naj se podaljša namestništvo na dve leti, pensio Mart. dve leti zastala najemnina, dies Icti. dveletni rok.
  • bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

    1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

    2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

    3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.
  • biomasa samostalnik
    1. (vir energije) ▸ biomassza
    lesna biomasa ▸ faalapú biomassza
    gozdna biomasa ▸ erdei biomassza
    rastlinska biomasa ▸ növényi biomassza
    izraba biomase ▸ biomassza-hasznosítás
    uporaba biomase ▸ biomassza-felhasználás
    kurjenje biomase ▸ biomassza-tüzelés
    pridobivanje biomase ▸ biomassza-termelés
    predelava biomase ▸ biomassza-feldolgozás
    delež biomase ▸ biomassza-részarány
    ogrevanje z biomaso ▸ fűtés biomasszával
    kurjenje z biomaso ▸ tüzelés biomasszával
    ogrevati z biomaso ▸ biomasszával fűt
    pridobivati iz biomase ▸ biomasszából előállít
    pridobljen iz biomase ▸ biomasszából származó
    kotel za biomaso ▸ biomasszakazán

    2. biologija (rastline ali živali) ▸ biomassza
    rastlinska biomasa ▸ növényi biomassza
    delež biomase ▸ biomassza részaránya
  • Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

    1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

    2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.